Hans-Heinrich Scheele, nemški atlet, * 18. december 1908, Kirchwerder, Hamburg, Nemško cesarstvo, † 23. julij 1941, današnja Belorusija.

Hans Scheele
Osebni podatki
NarodnostNemčija
Rojstvo18. december 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Hamburg
Smrt23. julij 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (32 let)
Mogilev
Poklicatlet, sprinter
Šport
Država nemški Rajh[d]
 Nemčija
Športatletika
Disciplinatek na 400 m z ovirami,
štafeta 4x400 m

Scheele je na Evropskem prvenstvu 1934 osvojil dve zlati kolajni, v teku na 400 m z ovirami in štafeti 4x400 m.

Kariera uredi

Scheele je bil specialist za tek na 400 m z ovirami. V tej disciplini je na Evropskem prvenstvu 1934 v Torinu tudi osvojil zlato medaljo, ki ji je dodal še zlato v štafetni preizkušnji 4x400 m. Nemška štafeta je tedaj v postavi Helmut Hamann, Scheele, Harry Voigt in Adolf Metzner slavila s časom 3:14.1, s sekundo in pol prednosti pred drugouvrščeno francosko štafeto. Uspehi na Evropskem prvenstvu so Scheeleju prinesli nastop na domačih Poletnih olimpijskih igrah 1936 v Berlinu, kjer pa je v teku na 400 m z ovirami izpadel že v kvalifikacijah.

Scheele je v letih 1934, 1935 in 1936 postal nemški državni prvak v teku na 400 m z ovirami. V letih 1933 in 1937 je v isti disciplini na državnem prvenstvu zasedel drugo mesto, medtem ko je bil leta 1932 tretji. Leta 1940 je na državnem prvenstvu sodeloval v teku na 110 m z ovirami in presenetljivo zasedel tretje mesto.[1]

V svojem najuspešnejšem letu, leta 1934, je dvakrat popravil državni rekord na 400 m z ovirami, na 53.2, državni rekord pa mu je uspelo popraviti tudi v štafeti 4x400 m, na 3:14.1.[2]

Smrt uredi

Scheeleja so ob izbruhu druge svetovne vojne vpoklicali v vojsko. Leta 1941 je tako sodeloval pri invaziji sil osi na Sovjetsko zvezo (operacija Barbarossa) in na območju današnje Belorusije izgubil življenje.

Sklici uredi

  1. »Zgodovina atletike v številkah«. Pridobljeno 22. maja 2010. (nemško)
  2. Waśko, Janusz; Socha, Andrzej (2007). Athletics National Records Evolution 1912 – 2006. str. 77, 180.

Zunanje povezave uredi