Gudžarat (gudžaratsko: [ˈɡudʒəɾɑt] (poslušaj)) je zvezna država v okviru Indije. Nahaja se na zahodu Indije, včasih jo poimenujejo tudi »dragulj Zahodne Indije«.[2] Njeno ozemlje se nahaja na območju 196.024 km2 in ima kar 1600 km obale, katere večina leži na polotoku Kathiawar. V Gudžaratu živi preko 60 milijonov ljudi. Ta zvezna država meji na naslednje indijske zvezne države: Radžastan na severu, Maharaštro na jugu, Madja Pradeš na vzhodu, nadalje na Arabsko morje ter na zahodu na Pakistan. Glavno mesto Gudžarata je Gandhinagar, čeprav je največje mesto Ahmedabad. V Gudžaratu večina prebivalcev govori jezik Gudžarati.

Gudžarat
राजस्थान ગુજરાત
गुजरात
Gujarat
Gudžarat
Grb
Lega Gudžarata v Indiji
Lega Gudžarata v Indiji
Glavno mestoGandhinagar
23°13′N, 72°41′E
Največje mestoAhmedabad
Uradni jezikgudžarati hindujščina angleščina kutchi
Vlada
• guverner:
Om Prakash Kohli
Vijay Rupani (BJP)
• parlament:
enodomni (182 sedežev)
Država 
• ustanovitev
1. maj 1960
Površina
• skupaj
196.024 km2
Prebivalstvo
• popis 2011
60.383.628[1]
• gostota
165,1 preb./km2
Časovni pasUTC +5:30 (IST)
• poletni
UTC +5:30 (ne upoštevajo)
+

Zgodovina uredi

Antika uredi

 
Pristaniški pomoli antičnega pristanišča Lothal
 
Antični vodni zbiralnik v kraju Dholavira


V Gudžaratu ležijo nekatera pomembna nahajališča stare Civilizacije doline Inda, kot so Dholavira v regiji Kutch iz okoli 5000 pr. n. št. in Lothal iz okoli 3000 pr. n. št.. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bil Lothal eno izmed prvi morskih pristanišč na svetu. Obalni mesti Bharuch in Khambhat sta služili kot pristanišči in trgovski centri že v času imperijev Imperij Maurya in Imperij Gupta. Ob zatonu dinastije Maurya je prišlo do grškega vdora v Gudžarat, ki ga je vodil Demetrius. Iz prve polovice 1. stoletja je znana zgodba o trgovcu kralja Gondapharesa, ki je v Gudžarat pripeljal Apostola Tomaža.[3]

Gudžarat je bil znan že starim Grkom, kot tudi drugim zahodnim centrom civilizacije ob koncu evropskega Srednjega veka. Najstarejši zapis o Gudžaratski 2000-letni pomorski zgodovini je v grški knjigi z naslovom Periplus iz Eritrejskega morja: Trgovina in potovanja trgovcev v Indijskem oceanu v prvem stoletju.[4][5]

Od začetka 1. stoletja je za 300 let Gudžaratu vladala kraljevska dinastija Saka iz obdobja Zahodnih Satrapov.

Sklici uredi

  1. Census of India Population Finder: Gudžarat (angleško), pridobljeno 5.2.2014.
  2. S. C. Bhatt; Gopal K. Bhargava (2006), S. C. Bhatt; Gopal K. Bhargava (ur.), Land and People of Indian States and Union Territories: In 36 Volumes. Gujarat, Volume 8, Gyan Publishing House, str. 423, ISBN 978-81-7835-364-7
  3. A.E. MEDLYCOTT: INDIA AND THE APOSTLE THOMAS. http://www.indianchristianity.com/html/chap4/chapter4a.htm
  4. Vashi, Ashish (21. oktober 2010), Saga of Barygaza, The Times of India, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. januarja 2012, pridobljeno 12. oktobra 2016, V knjigi je opisana epizoda o tujcu, ki prinaša draga darila kralju, rekoč, » "In za kralja je zelo draga srebrna ladja, pojoči fantje, lepe služkinje v haremu, dobro vino, in tanka oblačila in prefinjenih tkanin in izborna mazila.
  5. William H. Schoff (1912), The Periplus of the Erythraean Sea: Travel and Trade in the Indian Ocean by a Merchant of the First Century (digitalized), New York, pridobljeno 1. oktobra 2013