Odpre glavni meni

Guadalajara

(Preusmerjeno s strani Guadalajara, Mehika)

Guadalajara (Španščina: [ɡwaðalaˈxaɾa]) je glavno mesto mehiške zvezne države Jalisco na zahodu Mehike. S približno 1,5 milijona prebivalci (po popisu leta 2010[1]) je za prestolnico Ciudad de México drugo največje mesto v Mehiki, v širšem metropolitanskem območju pa živi 4,7 milijona ljudi (ocena za 2010[3]), s čemer je Guadalajara eno največjih urbanih središč Severne Amerike.

Guadalajara
mesto
Ciudad de Guadalajara
Panorama mesta
Panorama mesta
Zastava Guadalajara
Zastava
Grb Guadalajara
Grb
Vzdevki: 
Biser Zahoda, Mesto vrtnic
Guadalajara is located in Mehika
Guadalajara
Guadalajara
Lega na zemljevidu Mehike
Koordinati: 20°40′36″N 103°20′51″W / 20.67667°N 103.34750°W / 20.67667; -103.34750
DržavaZastava Mehike Mehika
Zvezna državaJalisco
RegijaCentro
ObčinaGuadalajara
Ustanovljeno14. februar 1542
UstanoviteljCristóbal de Oñate
Poimenovano poGuadalajara, Španija
Upravljanje
 • ŽupanIsmael Del Toro Castro [2] (MC)
Površina
 • mesto151 km2
 • Metropolitansko obm.
2.734 km2
Nadm. višina
1.566 m
Prebivalstvo
 (2015)
 • mesto1.495.189[1]
 • Metropolitansko obm.
4.796.000[3]
 • Metropolitanska gostota1.583 preb./km2
Časovni pasUTC-6 (CST)
 • Poletje (DST)UTC-5 (CDT)
Spletna stranwww.guadalajara.gob.mx

Stoji v sredi bogatega kmetijskega območja in je tradicionalno trgovsko središče, v 20. stoletju pa se je pričela razvijati tudi lahka industrija. Tu so svoja predstavništva odprle številne ameriške korporacije, zato so novejše soseske urejene po zgledu ameriških mest, s širokimi avenijami in hitrimi cestnimi povezavami.[4][5]

Guadalajara je širše znana predvsem kot kulturno središče, rojstni kraj mehiškega mariačija, tekile, mehiškega rodea in sombrerov. Turiste privablja tudi staro mestno središče iz kolonialnega obdobja s stolnico, guvernerjevo palačo in hospicem Cabañas, slednji je na seznamu Unescove svetovne dediščine.[5] Univerza v Guadalajari je druga najpomembnejša mehiška univerza.[4]

ZgodovinaUredi

 
Hospicio cabañas

Prvo naselje v tej regiji so ustanovili španski zavojevalci leta 1532, a so ga morali zaradi upornih domorodcev večkrat prestaviti. Današnjo Guadalajaro je blagoslovil kralj Karel V. leta 1542, ime je dobila po istoimenskem naselju v Španiji, kjer se je rodil konkvistador Nuño de Guzmán, ki je vodil kampanjo proti domorodcem. Pridobila je sloves kot »najbolj špansko mesto«, zato je hitro rasla in leta 1549 postala sedež škofije.[4][5]

Tudi skozi 17. in 18. stoletje je mesto ohranilo svoj pomen. V začetku 19. stoletja ga je z uporniki za kratek čas zavzel revolucionar Miguel Hidalgo in razglasil neodvisnost Mehike ter ukinitev suženjstva. Intenzivno je začelo rasti sredi 20. stoletja in do 1970. let postalo drugo največje mesto v državi.[4][5]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 "Guadalajara, Jalisco (14039)". Mexico en Cifras. Nacionalni inštitut za statistiko in geografijo (INEGI). Pridobljeno dne 2019-10-18. 
  2. "Conoce al Presidente Municipal". 2016-09-04. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2018-04-21. Pridobljeno dne 2018-04-21. 
  3. 3,0 3,1 "Population of Urban Agglomerations with 300,000 Inhabitants or More in 2018, by country, 1950-2035 (thousands)". World Urbanization Prospects (Department of Economic and Social Affairs, Population Division, OZN). 2018. https://population.un.org/wup/Download/Files/WUP2018-F12-Cities_Over_300K.xls. 
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 "Guadalajara". Britannica Online. Pridobljeno dne 2019-10-18. 
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 Ness, Immanuel (2017). "Guadalajara, Jalisco State". Encyclopedia of World Cities. Taylor & Francis. ISBN 978-1-317-47158-5. 

Zunanje povezaveUredi