Grb Slovenije
Grb Republike Slovenije je emblem,[1] ki ga sestavlja moder ščit z motivom Triglava z dvema valovitima črtama pod njim, tremi šestkrakimi zvezdami nad njim (predstavljajo Celjske grofe (srednji vek), najpomembnejšo in edino slovensko plemiško družino)[2] ter z rdečo obrobo po stranskih robovih ščita. Z drugim ustavnim amandmajem je bil sprejet na predvečer razglasitve neodvisnosti od Jugoslavije, 24. junija 1991.[3] Kot socialistična republika znotraj Jugoslavije je Slovenija leta 1947 začela uporabljati motiv najvišjega slovenskega vrha Triglava kot uradni simbol.[4][5] V obdobju Kraljevine SHS oz. kasneje Jugoslavije je bil slovenski narod zastopan s polmescem in tremi zvezdami v dnu srčnega ščita, ki temelji na teoriji ilirskega izvora Slovencev. Do nastanka Jugoslavije je bil osrednji slovenski narodni simbol grb dežele Kranjske, ki izvira iz 13. stoletja.[6]
Grb Republike Slovenije | |
---|---|
Nosilec grba | Slovenija |
Sprejet | 24. junij 1991 |
Predhodne različice | |
Uporaba |
|
Zgodovinski simboli
urediGrbi slovenskih pokrajin
urediV preteklosti so slovensko ozemlje predstavljali grbi zgodovinskih dežel, predvsem grb Kranjske. Slednji prikazuje na srebrnem ščitu kronanega modrega orla z rdeče-zlato šahiranim polmescem na prsih.[7] Orla kot simbol dežele se prvič zasledi leta 1188.[8] Kranjski grb kot tak naj bi nastal po grbu Andeških (orel) ter Spanheimov (šahirani polmesec).[6] Z listino z dne 12. januarja 1463 je cesar Friderik III. orlu dodal zlato krono ter z zlato zamenjal srebrno barvo polja in v šahovnici.[9][8] S cesarskima odlokoma z dne 22. avgusta in 17. novembra 1836 se je cesar Ferdinand I. odločil spremeniti grb Kranjske. V novem grbopisu so bili zlati deli, z izjemo krone, spet srebrni kot pred letom 1463.[10]
Slovensko ozemlje so poleg grba kranjske predstavljali še grbi:
- Štajerske (na zelenem polju srebrn panter z rdečo opremo, kateremu iz žrela bruha ogenj),
- Koroške (v prvem zlatem polju sekanega ščita trije črni korakajoči levi, v drugem rdečem polju srebrn tram,
- Goriške (v prvem modrem polju desno poševno sekanega ščita zlat kronan lev, drugo polje je petkrat srebrno-rdeče levo poševno sekano),
- Gradiške (zlato-modro deljen ščit prekriva srebrn sidrni križ),
- Istre (na modrem polju zlata koza z rdečimi rogovi in kopiti, ki stoji na zelenem hribčku),
- Trsta (v zgornjem zlatem polju deljenega ščita je črn kronan dvoglavi orel, spodnje rdeče polje z belim tramom je prekrito z zlatim rezilom sulice),
- Zale (nad srebrnim tramom na modrem polju zlata krona),
- Železne (na modrem ščitu bela štorklja s konjsko podkvijo v kljunu, stoječa na trdnjavi).
Poleg zgodovinskih dežel je vredno omeniti še grb grofije Celjskih ter grb Slovenske marke, od 13. stoletja naprej zgolj geografske enote Kranjske.
-
Grb Gradiške
-
Grb Zalske županije
-
Grb Železne županije
-
Grb Slovenske marke
-
Grb Celjske grofije
Kraljevina SHS in Jugoslavija
urediV Kraljevini SHS so se projugoslovanski slovenski politiki odrekli kranjskemu orlu in ga v državnem grbu poleg srbskega in hrvaškega grba nadomestili s fiktivnim ilirskim grbom. Modri orel se kljub temu ohrani v rodbinskem grbu kraljevine.[11][12]
Na seji 28. novembra 1919 je bilo sklenjeno, da bo Slovenijo na grbu Kraljevine SHS predstavljal novi grb, katerega bo tvoril moder ščit z zlato petokrako zvezdo, pod katero bo polmesec. Že prve informacije o novem slovenskem grbu, ki naj bi se po uradni razlagi nanašal na stare Ilire, so povzročile kritike in nasprotovanja: pod vprašaj je bila postavljena zgodovinsko-narodna povezanost Ilirov s Slovenci, kranjski orel pa je bil v očeh mnogih še vedno edini pravi slovenski grb.[13][14]
Vidovdanska ustava iz junija 1921 je v 2. členu uvedla grb Kraljevine SHS, ki je vključeval kritizirani slovenski grb, ki je tvoril moder ščit s tremi zlatimi šestokrakimi zvezdami, pod katerimi je bil bel polmesec.[15]
FLRJ in SFRJ
urediOsvobodilna fronta, glavna slovenska predstavnica narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno, je imela v svojem znaku Triglav.[16] Avtor znaka OF je bil Edvard Ravnikar, ki je združil simbol Triglava s peterokrako zvezdo, ki simbolizira pomen komunistov v Osvobodilni fronti.[6][17] Motiv Triglava se je obdržal tudi po drugi svetovni vojni. Zgodovinsko prva slovenska ustava iz januarja 1947, katere avtor je Branko Simčič,[6] je definicijo grba obravnavala v 3. členu:
Državni grb Ljudske Republike Slovenije je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom in prepleteno z lipovimi listi. Med vrhovoma klasja je peterokraka zvezda. V spodnjem delu polja so na dnu tri valovite-črte, predstavljajoče morje. Nad njimi se dvigajo trije stožci, katerih srednji je višji, stranska pa sta enaka; stožci predstavljajo Triglav.
— Ust. čl. 3 Ustave Ljudske republike Slovenije[18], 200
Enako je bil kasneje definiran tudi grb Socialistične republike Slovenije.[19]
Sodobni grb
urediAmandma C slovenske ustave iz junija 1991 je grb, avtor kiparja Marka Pogačnika, opisal tako:
Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu.
— Amandma C 2. ustavnega amandmaja Ustave Republike Slovenije[3]
Po besedah avtorja je koncept grba pod vplivom dela Franceta Prešerna in Jožeta Plečnika . Prešeren v pesmi Krst pri Savici omenja Triglav, pod njim jezersko gladino in nad njim svetlo zarjo, podobne elemente kot jih je Pogačnik uporabil v grbu.[20] Medtem ko je bil v času socializma motiv Triglava povezan predvsem z znakom Osvobodilne fronte, je Pogačnik opazil motiv Triglava že v delu Jožeta Plečnika iz leta 1934.[16][20] Tega leta je Plečnik izdelal Marijino znamenje, ki se danes nahaja na Bledu, ki pa ne vsebuje ščita Slovenije iz uradnega grba Kraljevine Jugoslavije, temveč poseben grb s podobo Triglava s šesterokrako zvezdo nad njim.[20] Najvrjetneje je bilo Plečnikovo Marijino znamenje navdih tudi za Ravnikarja in njegov simbol Osvobodilne fronte.[17]
Omembe vredna je tudi redkokdaj objavljena upodobitev manj znanega grba Slovenske zaveze, s katero so želeli v odporu proti okupatorskim silam doseči politično enotnost vseh protirevolucionarnih strank, ki niso želele sodelovati z OF. 7. maja 1942 je gibanje v prvi številki glasila objavilo svoj grb, ki je na las podoben sodobnemu grbu Republike Slovenije; v ščitu so nad Triglavom tri šestkrake zvezde. Gre za prvo kombinacijo treh zvezd in Triglava v funkciji slovenskega znaka. Podobnost s sodobnim grbom je povsem naključna, saj Marko Pogačnik v pripravljanju svojega predloga grba za grb Slovenske zaveze ni vedel.[21][22]
Tri šesterokrake zlate zvezde nad Triglavom izhajajo iz grba Celjskih grofov.[23] Čeprav njihov izvor ni povsem jasen je gotovo, da so bili v stalnem stiku s slovenskogovorečim prebivalstvom ter, da je njihovo ozemlje obsegalo velik del današnje Slovenije.[24] Prvotni pravi pomen zvezd ni znan, obstajajo pa teorije, ki trdijo, da naj bi tri zvezde simbolizirale Sonce ob zori, zenitu in zahodu.[25] Že v medvojnem obdobju se je pojavila namenska razlaga, po kateri naj bi si Celjski prizadevali za narodno-državno združitev južnih Slovanov , tri zvezde v njihovem grbu pa so tako predstavljale tri plemena enega južnoslovanskega naroda, vendar je bila teorija zavrnjena.[26] V povezavi s slovenskim grbom so danes zvezde predstavljene kot simbol kulturnega in upravnega izročila Slovenije ter njene vpetosti v tok evropske zgodovine, saj so se Celjski zaradi dednih pogodb in ugodne zakonske politike uvrščali med vodilne evropske plemiške rodbine poznjega srednjega veka.[23][24] Celjske zvezde je mogoče danes zaslediti v grbu Celja.[25]
Podrobneje o slovenskih državnih simbolih določa Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi iz oktobra 1994.[27]
Heraldični vidik
urediGrb Republike Slovenije po heraldičnih pravilih ni grb temveč emblem;[28]
- Grb RS nima uradnega grbopisa, ki je obvezen del grba,
- ščit nima heraldično priznane oblike,
- rdeče polje ščitove obrobe ni pravilno umeščeno, polje ščitove obrobe mora potekati po vseh treh stranicah ščita,
- atribut gore je napačno naslikan v slogu popačenega koničastega heraldičnega reza,
- Triglav ni heraldični atribut, gora s tremi vrhovi se heraldično naslika drugače,
- dve valoviti modri črti naj bi predstavljali morje in reke, vendar lahko valovita tramova predstavljata le reke. Morje se v heraldiki upodobi s kipečimi valovi.
Sklici
uredi- ↑ »Simboli Republike Slovenije« (PDF). Urad Vlade RS za komuniciranje. 2022. Pridobljeno 14. junija 2024.
- ↑ »Celjski grofje«. 3. avgust 2024.
{{navedi revijo}}
: Sklic magazine potrebuje|magazine=
(pomoč) - ↑ 3,0 3,1 »2. Ustavni amandma k ustavi Republike Slovenije, stran 1«. Uradni list Republike Slovenije. 25. junij 1991. Pridobljeno 14. junija 2024.
- ↑ The New Encyclopaedia Britannica (v angleščini). Chicago: Encyclopædia Britannica Inc. 1982. str. 276. ISBN 0-85229-387-9.
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ Heimer, Željko (2002). »Slovenia: Coat of arms of Slovenia« (v angleščini). Pridobljeno 7. julija 2010.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 Benedejčič, Andrej (1995). »Slovenian National Insignia« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2010. Pridobljeno 15. julija 2010.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ Preuß, Volker (2010). »Krain: Wappenschild – Blazon« (v nemščini in angleščini). Pridobljeno 15. julija 2010.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ 8,0 8,1 Hribovšek, Aleksander. »Grb Kranjske«. Grboslovje.si. Pridobljeno 1. februarja 2024.
- ↑ Grafičar: Revija slovenskih grafičarjev: Izbor barv za slovensko zastavo. 2006. str. 25. ISSN 1318-4377.
- ↑ Serše, Aleksandra (2008). »Grb in zastava dežele Kranjske upoštevaje zlasti leto 1916 deželnostanovske, deželne in narodne barve kranjskega grba in zastave«. str. 139 (3). Pridobljeno 15. julija 2010.
- ↑ Heimer, Željko (2003). »Royal Yugoslavia (1918-1941): Royal standards« (v angleščini). Pridobljeno 1. julija 2010.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ »Савремена хералдика Дома Карађорђевог«. Краљевска породица Србије. Pridobljeno 14. junija 2024.
- ↑ Slovenec: političen list za slovenski narod. 18. september 1920. str. 3.
- ↑ Slovenec: političen list za slovenski narod: Spaka. 21. oktober 1920. str. 1.
- ↑ Čl. 2 In »Ustav Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca (1921)« (v srbščini). 26. avgust 2007. Pridobljeno 1. julija 2010.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ 16,0 16,1 Smole, Viktor (1977). Jezik in slovstvo: V povirju treh rek. str. 45.
- ↑ 17,0 17,1 Šaver, Boštjan (1. julij 2004). »Triglav, sveta gora slovenstva«. Pridobljeno 21. julija 2010.
- ↑ »Ustava Ljudske republike Slovenije« (pdf). 24. januar 1947. Pridobljeno 1. julija 2010.
- ↑ Čl. 7 In »Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Socialistična republika Slovenija«. 17. julij 2006. Pridobljeno 1. julija 2010.
- ↑ 20,0 20,1 20,2 »Slovenski simboli: Predstavitev korenine za tabor voditeljev Glej Daleč« (doc). Novo mesto: SKVO Gorjanskih medvedov. 2006. str. 4–5. Pridobljeno 15. julija 2010.
- ↑ Hribovšek, Aleksander (19. november 2018). »Triglav, Plečnik in razvoj slovenskega grba«. Grboslovje.si. Heraldica Slovenica. Pridobljeno 14. junija 2024.
- ↑ »20. 6. 1991: Slovenija postavlja svoje meje in simbole«. Republika Slovenija. Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. 20. junij 2021. Pridobljeno 17. junija 2024.
- ↑ 23,0 23,1 National Assembly (2010). »National symbols« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2008. Pridobljeno 17. julija 2010.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ 24,0 24,1 Komárková, Monika (2010). Srovnání literární postavy Friderika II. Celjského v dramatech J. Jurčiče, O. Župančiče, A. Novačana a B. Krefta (PDF). Brno: Masarykova univerzita. str. 18.
- ↑ 25,0 25,1 Mestna občina Celje (2010). »Grb in zastava Mestne občine Celje«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. julija 2010. Pridobljeno 18. julija 2010.
- ↑ Komárková (2010). s. 33.
- ↑ »Uradni list Republike Slovenije: Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi«. 27. oktober 1994. ISSN 1318-0576. Pridobljeno 1. julija 2010.
- ↑ Hribovšek, Aleksander (20. december 2011). »Zgodovina slovenskih državnih grbov«. Grboslovje.si. Heraldica Slovenica. Pridobljeno 14. junija 2024.
Literatura
uredi- Gogala, Roger: Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?, Forma 7, 2002 (COBISS) ISBN 961-6181-31-9
- Brožek, Aleš: Lexikon vlajek a znaků zemí světa, Kartografie, Praga, 2003 ISBN 80-7011-776-1
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi- (slovensko) Vlada Republike Slovenije (2008). »Državni simboli: Grb«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2010. Pridobljeno 1. julija 2010.