Wikipedija

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Metrične teorije gravitacije (na primer splošna teorija relativnosti) upoštevajo načelo ekvivalentnosti: vsa telesa v vakuumu padajo enako, ne glede na sestavo in notranjo zgradbo; vztrajnostne in težnostne mase se v osnovi ne da ločiti med sabo. Ukrivljenost prostor-časa je znana.

Afine teorije gravitacije ne upoštevajo načela ekvivalentnosti in opredeljujejo gravitacijo s torzijo prostor-časa. Dva popolnoma različna pristopa dasta v celoti enake napovedi z eno vrsto izjem – afine teorije napovedujejo vsaj tri vrste kršitev načela ekvivalentnosti na podlagi načina preskusne mase s spinom[1], s polariziranim elektronskim spinom[2] ali z atomsko rešetko proti geometrijski parnosti.[3] Prvi dve sta eksperimentalno premajhni za opazovanje.

Večkratno preskušanje kršitve načela ekvivalentnosti ima zaradi tega velik pomen. Do sedaj še niso zaznali kršitve znotraj eksperimentalnih napak. Preskuse s preskusno maso proti parnosti še niso izvedli. Pravilni preskus geometrije prostor-časa bi znal biti preskus s preskusno maso.

Preskusi načela ekvivalentnosti[4] uredi

leto raziskovalec točnost* postopek
590? Filopon[5] »majhna« prosti pad
1590? Galilei[6] 2 · 10-2 nihalo, prosti pad
1686 Newton[7] 10-3 nihalo
1832 Bessel[8] 2 · 10-5 nihalo
1910 Southerns[9] 5 · 10-6 nihalo
1918 Zeeman[10] 3 · 10-8 torzijska tehtnica
1922 Eötvös[11][12][13] 5 · 10-9 torzijska tehtnica
1923 Potter[14] 3 · 10-6 nihalo
1935 Renner[15] 2 · 10-9 torzijska tehtnica
1964 Dicke, Roll, Krotkov[16] 3 · 10-11 torzijska tehtnica
1972 Braginski, Panov[17][18] 10-12 torzijska tehtnica
1976 Shapiro, idr.[19] 10-12 odboj laserja na Luni
1981 Keiser, Faller[20] 4 · 10-11 tekočinski vir
1987 Niebauer, idr.[21] 10-10 prosti pad
1989 Heckel, idr.[22] 10-11 torzijska tehtnica
1990 Adelberger, idr.[23] 10-12 torzijska tehtnica
1999 Baeßler, idr.[24][25] 5·10-13 torzijska tehtnica
2005? MiniSTEP[26] 10-17 Zemljin tir

* »Točnost« je merljiva razlika/srednja vrednost težnostnih vektorjev primerjalnih preskusnih mas.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ Phys. Rev. D 66 022002 (2002)
  2. ↑ Phys. Rev. D 42 977 (1990) http://arXiv.org/abs/gr-qc/0102020
  3. ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. julija 2004. Pridobljeno 24. marca 2004.
  4. ↑ Ciufolini & Wheeler Gravitacija in vztrajnost (Gravitation and Inertia) (Princeton University Press: Princeton, 1995) pp. 117-119 http://einstein.stanford.edu/STEP/information/data/gravityhist2.html
  5. ↑ Janez Filopon, Dodatki o prostoru in praznini (Corollaries on Place and Void) (prevod David Furley, Ithaca, NY: Cornell University Press, 1987)
  6. ↑ Galileo Galilei, Discorsi e Dimostrazioni Matematiche Intorno a Due Nuove Scienze (Appresso gli Elsevirii, Leida: 1638) (Discourses and Mathematical Demonstrations Concerning Two New Sciences, Elsevier Press, Leiden: Nizozemska, 1638)
  7. ↑ Jahrbuch der Radioaktivität Elect. 4 411 (1907)
  8. ↑ Ann. Physik und Chemie (Poggendorff) 25 401 (1832)
  9. ↑ Proc. Roy. Soc. Lond. 84 325 (1910)
  10. ↑ Proc. K. Akad. Amsterdam 20(4) 542 (1918)
  11. ↑ Math. Naturw. Ber. aus. Ungarn 8 65 (1889)
  12. ↑ Ann. Physik (Leipzig) 68 11 (1922)
  13. ↑ Phys. Rev. D 61(2) 022001 (1999)
  14. ↑ Proc. Roy. Soc. Lond. 104 588 (1923)
  15. ↑ és Természettudományi Értesitö 53 569 (1935)
  16. ↑ Ann. Phys. (NY) 26 442 (1964)
  17. ↑ Zh. Eksp. Teor. Fiz. 61 873 (1971)
  18. ↑ Sov. Phys. JETP 34(3) 463 (1972)
  19. ↑ Phys. Rev. Lett. 36 555 (1976)
  20. ↑ Bull. Am. Phys. Soc. 24 579 (1979)
  21. ↑ Phys. Rev. Lett. 59 609 (1987)
  22. ↑ Phys. Rev. Lett. 62 609 (1989)
  23. ↑ Phys. Rev. D 42 3267 (1990)
  24. ↑ Class. Quantum. Grav. 18(13) 2393 (2001)
  25. ↑ Phys.Rev. Lett 83(18) 3585 (1999)
  26. ↑ http://einstein.stanford.edu/STEP/
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gravitacijska_fizika&oldid=6030686«