Grad Prägrad

Grad Prägrad (nemško Burg Prägrad) je bil srednjeveški grad, ki je stal v gozdu južno od istoimenskega zaselka Prägrad. Skromne reševine se nahajajo ca. 3 km jugozahodno od mesteca Trga na Koroškem (nem. Feldkirchen na avstrijskem Koroškem) proti Osojskemu jezeru, na pečini s pogledom na močvirnato dolino med Feldkirchenom in Osojskim jezerom. Ime je slovenskega izvora in pomeni naselje »pred gradom«. Ruševine gradu izhajajo iz 12. stoletja.

Grad Prägrad Burg Prägrad
Ruševine gradu Pregrad
Grad Prägrad Burg Prägrad Geografska lega: Grad Prägrad Burg Prägrad, Avstrija
Lega	Trg (Feldkirchen)
Koordinati	46°41′28.0″N 14°4′39.0″E
Zgrajeno	12. in 16/17. stoletje
Obnovljeno	ruševine
Arhitekturni slog	višinski grad
Uprava	gosposko prebivališče in trdnjava
Lastnik	Bamberški škofje, Koroški deželni knezje, Ortenburžani, Celjski knezi, Habsburžani, pl. Ernauer, Osojski samostan

Zgodovina

Grad je prvič omenjen v dokumentu iz leta 1166. Takrat je Konrad Burggraf Nürnberga, ki je znan tudi kot grof Raab, ta grad prodal škofu v Bambergu. Njegov ministerijal, Meginhalm iz Prägrada, je tako postal bamberški ministerijal. Vloga gradu je bilo varovanje pomembne poti/ceste vzdolž južne obale Osojskega jezera. Enkrat v naslednjih 90 letih so verjetno grad Prägrad pridobile koroške vojvode, saj se je leta 1258 Konrad iz Prägrada prišteval med ministerijale koroških vojvod. V 14. stoletju je bil grad še enkrat pod nadškofijo Bamberg in je služil tudi za zaščito mesta Feldkirchen. 1305 se Prägrad omenja kot bivalni grad (haus) in leta 1377 kot trdnjava.

Leta 1377 je grof Friderik Ortenburški s soglasjem njegovega nadškofovskega fevdalnega gospoda grad prepustil grofu Hermanu Celjskemu. Po smrti Ulrika II. Celjskega leta 1456 tudi ta posest pripade cesarju Friderika III. Ta je grad podaril svojemu kanclerja, krškemu škofu Ulriku IV., ki ga je leta 1468 dal v fevd Jakobu von Ernau. Leta 1553 je krški škof Janez VI. je fevd potrdil bratoma Heronimu in Juriju von Ernau. Potomci in njihovi skrbniki so si zgradili svoj domači grad na vzhodni obali Osojskega jezera in zapustili stari grad. Sčasoma se je grad spremenil v razvaline. Baronu Frideriku von Herbersdorffu je leta 1609 potrdil v fevd krški škof Janez-Jacob grad Prägrad, ki ga je ta pred kratkim kupil od Ulrika von Ernau. 1628 je prišlo gospostvo v last Osojskega samostana, kjer je ostalo vse do sekularizacije v začetku 19. stoletja. Pozneje je bila posest v kmečki zasebni lasti. Ruševine skupaj z okoliškimi gozdovi so v zadnjih desetletjih v lasti družine Buttazoni.

Viri

• Hugo Henckel-Donnersmarck: Burgen und Schlösser in Kärnten, 1964.
• Hermann Wiessner: Burgen und Schlösser um Klagenfurt, Feldkirchen und Völkermarkt, 1965.
• Gerhard Stenzel: Von Burg zu Burg in Österreich, 1973