Odpre glavni meni
Pogled na Cesargrad iz gradu Kunšperk, 2007
Georg Matthäus Vischer, Kunšperk; v: Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681. Dva obmejna gradova: Cesargrad na levi, Kunšperk na desni, med njima reka Sotla, ki je tisoč let razmejevala Štajersko in Hrvaško.

Grad Cesargrad (hrvaško Cesargrad) je nekoč stal vrhu Cesargrajske gore neposredno nad reko Sotlo in mestecem Klanjec na meji med Slovenijo in Hrvaško in je bil ena največjih srednjeveških utrdb na Hrvaškem. V ruševine je bil puščen po poškodbah v potresu leta 1775.

ZgodovinaUredi

Grad je po vsej verjetnosti dal zgraditi ogrski kralj v drugi polovici 13. stoletja ali v začetku 14. stoletja kot mejno utrdbo. Grad je prvič omenjen šele leta 1399 pod imenom Chazar v listini z dne 27. januarja 1399, ko ga je ogrski kralj Sigismund Luksemburški skupaj z Zagorsko županijo podelil celjskemu grofu Hermanu II. Celjski grofje in državni knezi ter večkrat hrvaški bani so grad imeli v posesti do 1456. Po nekaterih domnevah so ime gradu-trdnjavi dali kot porog nasproti stoječemu gradu Kunšpeku (tudi Königsbergu oziroma Kraljevcu). V drugih listinah se omenja z imeni Czaszar, Czaszarwar, Kaysersperg. Po smrti Ulrika II. Celjskega je grad leta 1456 zavzel ali pridobil Andrej Baumkircher in sta na njem gospodovali njegova družina in družina Andreja Stubenberga vse do leta 1521. In to kljub temu, da je ogrski kralj Matija Korvin grad z darilno listino leta 1463 podaril vojskovodji Celjskih in takrat že hrvaškemu banu Janu Vitovcu. Šele leta 1521 je gospodar gradu postala družina Erdődy. V času kmečkega upora je 29. januarja 1573 grad osvojila in poškodovala kmečka vojska. Po obnovi je na gradu prebivala družina Erdődy do leta 1603, ko se je preselila v novozgrajene Nove dvore klanječke. Vendar so grad še naprej vzdrževali vse do potresa leta 1775, ko so ga pustili počasi propadati. To potrjuje bakrorez gradu, ki jo je naredil Georg Matthäus Vischer leta 1681.

GalerijaUredi

ViriUredi

  • Krešimir Regan: Srednjovjekovne utvrde i kašteli na obroncima Ivanščice, (Leksikografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb, 1999),
  • Neven Budak: Gradovi varaždinske županije u srednjem vijeku, Zagreb-Koprivnica, 1994,
  • Vjekoslav Klaić: Krapinski gradovi i predaje o njima, Vjesnik Hrvatskog arheološkog društva, nova serija, br. X., Zagreb, 1908/9.

Glej tudiUredi

Koordinati:   46°05′96.02″N, 15°72′34.87″E