Graška škofija

Rimskokatoliška škofija s sedežem v Gradcu

Graška škofija (latinsko Dioecesis Seccoviensis, nemško Diözese Graz-Seckau, v nemščini neuradno tudi Diözese Graz), je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg. Škofijski sedež je v Gradcu. Škofija obsega območje celotne zvezne dežele Štajerske.

Graška škofija
Dioecesis Seccoviensis
Diözese Graz-Seckau
Grazer Dom Nordwest.jpg
Graška stolnica
Coat of arms of the Graška škofija
Grb
Področje
Država Avstrija
OzemljeŠtajerska
Metropolija Salzburg
Statistika
Župnije388
Splošno
Verska skupnostrimskokatoliška
Obredrimski obred
Ustanovitev22. junij 1218
ZavetnikSveti Rupert
Sveti Virgil Salzburški
Vodstvo
PapežFrančišek
ŠkofWilhelm Krautwaschl
Upokojeni škofjeEgon Kapellari
Zemljevid

Področje Graške škofije
Uradna stran
Kath-kirche-steiermark
Catholic-hierarchy.org

ZgodovinaUredi

 
Nekdanja stolnica v opatiji Seckau
 
Grad Seggau pri Lipnici, nekdanja škofovska rezidenca

Sekovsko škofijo je 22. junija 1218 ustanovil tedanji salzburški nadškof Eberhard von Regensberg, z dovoljenjem papeža Honorija III., kot tretjo sufragansko salzburško škofijo, po Krški (1072) in škofiji Chiemsee (1215). Cesar Friderik II. je dal svoje soglasje 26. oktobra 1218 in podelil vsakokratnemu škofu tudi plemiški naziv kneza rimskega cesarstva, čeprav brez posvetne oblasti. Leta 1228 ji je sledila Lavantinska škofija, kot četrta sufraganska škofija.

Prvi škof je bil prošt Karl von Friesach (1218–30), ki je imel sedež v opatiji Seckau na Zgornjem Štajerskem. Nova škofija je obsegala zgolj 13 župnij. Večino časa so sekovski škofje prebivali na gradu Seggau pri Lipnici in v Gradcu, služili so tudi kot vikarji v vojvodini Štajerski. V času vladavine cesarja Jožefa II. je bila škofija reorganizirana in njeno ozemlje razširjeno, vendar prvotni cesarjev namen, da v Gradcu, glavnem mestu Štajerske, ustanovi nadškofijo, zaradi nasprotovanje salzburškega nadškofa ni bil uresničen.

Leta 1786 je bil škofovski sedež končno prenesen iz Seckaua v graško stolnico, [1] čeprav je ime škofije ostalo nespremenjeno vse do leta 1963. Izvoljen je bil nov stolni kapitelj, ki so ga sestavljali najprej trije cerkveni dostojanstveniki in štirje kanoniki. Škofija je dotlej vključevala zgolj salzburško ozemlje na Štajerskem, hkrati je nastala kratkotrajna Leobenska škofija na Zgornjem Štajerskem. Po smrti prvega in edinega škofa v Leobnu je bila uprava tega sedeža leta 1808 zaupana graškim škofom. Sedanje meje škofije so posledica uredbe iz leta 1859, ki je škofijo Leoben pripojila Graški škofiji, le-ta pa je svoje župnije na Spodnjem Štajerskem, s (pretežno) slovensko govorečim prebivalstvom, odstopila Lavantski škofiji s sedežem v Mariboru.



SkliciUredi

  1. "800 Jahre Diözese Graz-Seckau". 14. marec 2022.

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi