Gornja Stubica
Gornja Stubica je naselje na Hrvaškem, ki je upravno srdeišče občine Gornja Stubica Krapinsko-zagorske županije.
Gornja Stubica | |
|---|---|
 Gornja Stubica - cerkev sv. Jurja | |
  Gornja Stubica Geografska lega na Hrvaškem | |
| 45°57′36″N 16°1′48″E / 45.96000°N 16.03000°EKoordinati: 45°57′36″N 16°1′48″E / 45.96000°N 16.03000°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Krapinsko-zagorska županija |
| Občina | Gornja Stubica |
| Nadm. višina | 201 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 862 |
| Poštna številka | 49245 Gornja Stubica |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Lega uredi
Gornja Stubica leži 4 km jugovzhodno od Donje Stubice v prostrani dolini reke Krapine pod severnimi obronki 1030 m visoke Medvednice na nadmorski višini 201 m. Tu se v dolini združijo potoki, ki se zlivajo z Medvednice: Slani potok, Pišk morica in Burnjak.
Zgodovina uredi
V tem kraju se je v zadnjih dneh januarja leta 1573 pričel velik hrvaško-slovenski kmečki upor, ki ga je vodil Matija Gubec. Temu zgodovinskemu dogodku je v Gornji Stubici postavljen velik spomenik delo kiparja Antuna Augustinčića in muzej. Muzejska zbirka posvečena kmečkim uporom je postavljena v baročnem dvorcu iz 18. stoletja, ki je bil v lasti družine Oršić. Okoli dvorca se razprostira park. V dvorski kapeli in nekdanji zakristiji pa je postavljena stalna razstava sakralne umetnosti Hrvaškega Zagorja.[1]
Stara cerkev sv. Jurja mučenika je bila zgrajena že pred letom 1279. Sedanja baročna pa leta 1752. V njej so trije baročni oltarji, spovednica, orgle, zgodnje baročni ciborij in dva keliha. Ob cerkvi stoji stara lipa (imenovana Gubčeva lipa), pod katero se je zbiralo vodstvo upora z Gubcem in dogovorilo začetek upora, ki se je nato razširil v Hrvaško Zagorje in Slovenijo.
Demografija uredi
| Pregled števila prebivalcev po letih[2] | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | |
| 5 | 19 | 19 | 34 | 42 | 83 | 66 | 61 | 52 | 66 | 62 | 532 | 618 | 846 | 862 | |
Viri in opombe uredi
- ↑ Hrvatsko zagorje. Turistička monografija. Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Glej tudi uredi
