Gorenji Logatec
Gorenji Logatec (izgovarjava [ɡɔˈɾeːnji lɔˈɡaːtəts], lokalno tudi Gornji Logatec,[1] prej Cerkovska vas;[1][2] nemško Oberloitsch,[2][3] nekdaj Kirchdorf[2]) je nekdanja vas v zahodni Sloveniji v Občini Logatec. Danes je del mesta Logatec.[4] Spada v tradicionalno deželo Notranjsko in je danes vključena v Osrednjeslovensko statistično regijo.
Gorenji Logatec | |
|---|---|
nekdanja vas | |
 | |
  Gorenji Logatec Geografska lega v Sloveniji | |
| 45°54′41″N 14°12′15″E / 45.91139°N 14.20417°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Logatec |
| Prebivalstvo (1931) | |
| • Skupno | 426 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Sosednji kraji | Dolenji Logatec |
Geografija
urediGorenji Logatec leži na zahodnem delu Logaškega polja ob glavni cesti Vrhnika–Kalce. Stoji v ozki dolini pod hribom Velikimi Bukvami (580 mnm) na severu in hribom Sekirica (545 mnm) na vzhodu. V središču vasi sotočje Črnega potoka in potoka Reka ustvarja zgornji tok reke Logaščice. Severno od naselja se v zaselku Klanec nahaja gramoznica, ob potoku Reka pa stoji zaselek Reka.[1]
Ime
urediOkoli sredine 18. stoletja se je območje okoli cerkve Matere Božje rožnovenske začelo uporabljati kot Cerkovska vas (starejše za 'cerkvena vas')[5] z nemško ustreznico Kirchdorf. Ime se je proti koncu 19. stoletja zamenjalo z Gorenji Logatec.[2]
Zgodovina
urediGorenji Logatec je bil skupaj s sosednjim Brodom 8. avgusta 1876 uničen v požaru.[5] Gorenji Logatec je imel leta 1880 452 prebivalcev v 54 hišah,[2] leta 1900 482 v 60 hišah,[3] leta 1931 pa 426 prebivalcev v 77 hišah. Gorenji Logatec je bil leta 1972 priključen Logatcu in je s tem izgubil status samostojnega naselja.[4][6]
Cerkve
uredi
V Gorenjem Logatcu stojita dve cerkvi. Cerkev Rožnovenske Matere Božje je župnijska cerkev iz leta 1754 in stoji v središču vasi.[1][7] Cerkev svetega Križa stoji severno od središča vasi na južnem pobočju hriba Tabor. Je najstarejša cerkev v Logatcu; izhaja iz 16. stoletja, leta 1765 je bila prezidana.[1][8]
Grad Logatec
uredi
Grad Logatec stoji ob glavni cesti jugozahodno od naselja. Nadomestil je starejši grad, ki je stal ob cerkvi sv. Križa pod Taborom in je bil v 17. stoletju že v ruševinah. Začetki gradu Logatec segajo v pozni srednji vek, prezidan pa je bil v 16., 18. st. (avtor Carlo Martinuzzi, ok. 1673–1726) in 20. stoletju. Grad je bil prvotno sedež logaškega gospostva, nato pa je bil do leta 1848 v lasti rodbine Windischgrätz, ko je prešel v last lokalne uprave. Do leta 1932 so ga uporabljali kot pisarniško stavbo, od leta 1906 do 1945 pa je bilo v njem krajevno sodišče. Po drugi svetovni vojni je do leta 1966 služil kot deška šola. Zdaj so v njem stanovanja.[1][9]
Pomembni ljudje
urediZnamenite osebe, ki so se rodile ali živele v Gorenjem Logatcu:
- Josip Cerk (1881–1912), geograf in speleolog[1]
- Jernej Medved (1799–1857), duhovnik, duhovni pisec in leksikograf[1]
- Ivan Milavec (1874–1915), orglar[1]
- Vladimir Mušič (1893–1973), arhitekt[1]
- Lev Svetek (1914–2005), pisatelj, pravnik in pedagog[1]
- Vladimir Travner (1886–1940), zgodovinar[1]
- Ignacij Gruntar (1844–1922), pravnik in notar[1]
Sklici
uredi- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 Savnik, Roman (1968). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 180–181.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Special-Orts-Repertorium von Krain. Dunaj: Alfred Hölder. 1884. str. 99.
- ↑ 3,0 3,1 Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1906. str. 128.
- ↑ 4,0 4,1 »Naselje Logatec«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2023. Pridobljeno 1. maja 2022.
- ↑ 5,0 5,1 Otorepec, Božo (1992). »Logatec: Zgodovina«. Enciklopedija Slovenije. Zv. 6. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 312.
- ↑ Marinković, Dragan (1991). Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990. Belgrade: Savezni zavod za statistiku. str. 33, 58.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1814«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1816«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9604«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Zunanje povezave
uredi
Predstavnosti o temi Gorenji Logatec v Wikimedijini zbirki- Gorenji Logatec na Geopedii
