Sovodenj, Koroška

Sovodenj

Gmünd
Sovodenj; Gmünd
Mestna občina
	; Grb
	; Grb
	Sovodenj Geografska lega v Avstriji
	46°54′24″N 13°32′6″E / 46.90667°N 13.53500°E
Država	Avstrija
Dežela	Koroška
Politični okraj	Špital ob Dravi
Upravljanje
• Župan	Josef Jury
Površina
• Skupno	31,56 km2
Nadm. višina	741 m
Prebivalstvo (2024-01-01)
• Skupno	2.572
• Gostota	81 preb./km2
Časovni pasovi	UTC+1 (CET/CEST)
	UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka	9853
Omrežna skupina	04732
Avtomobilska oznaka	SP
Št. občine	20608
Spletna stran	www.stadt-gmuend.at

Za naselje v Nemčiji glej Schwäbisch Gmünd, za mesto v Spodnji Avstriji pa Gmünd, Spodnja Avstrija.

Gmünd (slovensko Sovodenj) je mesto z okoli 1.500 prebivalci in občina z dobrimi 5.000 ljudmi v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.

Geografija

Gmünd na Koroškem leži na sotočju rek Malte in Lieser na pomembni povezavi sever-jug čez Alpe, ki jih zdaj prečka Turska avtocesta (A 10). Območje današnjega mesta se razteza proti zahodu ob vznožju narodnega parka Hohe Tauern, na jugovzhodnem robu skupine Ankogel in na vzhodu ob narodnem parku Nockberge. Na zahodu dolina Malte vodi do jezu Kölnbrein. Na vzhodu Gmünd meji na Krems v Krških Alpah.

Upravna ureditev

Občina je razdeljena na tri katastrske občine, ki nimajo upravnih pristojnosti: Gmünd, Kreuschlach in Landfrass. Seznam pripadajočih vasi s številom prebivalstva po podatkih iz leta 2001:

Burgwiese (16)
Gmünd (1,547)
Grünleiten (15)
Karnerau (56)
Landfrass (216)
Moos (20)
Moostratte (94)

Oberbuch (27)
Oberkreuschlach (65)
Perau (98)
Platz (37)
Treffenboden (245)
Unterbuch (108)
Unterkreuschlach (61)

Zgodovina

Od rimske ceste Via Julia Augusta po dolini Drave, se je odcepila v Seebodnu ob jezeru Millstatt, cesta proti Iuvavumu, zdaj Salzburg in skozi današnji Gmünd na Koroškem verjetno vodila v Moosham (Immurium). Na območju Gmünda se torej predvideva cestna postaja, od koder vodi pot Säumerweg skozi Maltatal v Grossarl do Salzburga. Ime postaje ob cesti ni znano. V itinerariju Antonini (rimski seznam cest) manjkajo podatki za Dravo in Liesertal; verjetno niso ohranjeni. Novi premisleki o poteku ceste Via Julia Augusta v današnjem Greifenburgu / Radlachu na cestni postaji Bilachium in z XXVIII m. p. (Rimske milje) = 41,5 km do Gmünda ali XXIII m. p. = 34 km od Gmünda do Mooshama (preko Laussnitzhöhe) cestne postaje, iz katere bi se lahko razvil današnji Gmünd.

Gmünd je nastal v 11. ali 12. stoletju našega štetja kot del salzburške nadškofije za zaščito prelaza Katschberg pred koroškim vojvodstvom. Domnevno ga je ustanovil nadškof Eberhard von Regensberg (vladal 1200-1246), Gmünd pa je bil prvič dokumentiran leta 1252. Leta 1273 se je mesto omenjalo kot naškofijski trg in dvorec posestva ("forum et civitas"). Leta 1346 je Gmünd dobil mestne pravice in je po Friesachu drugo najstarejše izpričano srednjeveško mesto na Koroškem.

Lodronsko posest Gmünd na Koroškem in Sommeregg je po letu 1691 vodil približno 20 let Georg Franz Ebenhoch von Hocheneben, nekoč grofov oskrbnik iz posestva Passauer Vichtenstein.

Leta 1773 je okrajno sodišče Gmünd mučilo in sodilo zastrupljevalki Evi Faschaunerin, zadnji žrtvi inkvizicije na območji današnje Avstrije.

Zaradi nastanka kraja Gmünd kot trgovskega mesta na poti iz Salzburga v severno Italijo je vredno obiskati majhno srednjeveško staro mesto. Kot ostanek tega časa se v Liesertalu govori med domačimi prebivalci še salzburško in ne koroško narečje, zlasti v najvišjem delu Liesertala, Katschtalu.

Ferdinand Porsche je premestil proizvodni obrat svojega podjetja Porsche tik pred koncem druge svetovne vojne maja 1945 v Gmünd, ki ga je vojna malo ogrozila. V Porsche-Werk Gmünd so bili narejeni prvi modeli Porscheja 356 in zasnova modela 356 No. 1 Roadster, narejeni do leta 1950. V spomin na ta čas od leta 1982 v Gmündu na Koroškem obstaja muzej avtomobilov Porsche.

Znamenitosti

Stavbe

Stari grad

Mestna vrata z obzidjem

Stari grad (grad Gmünd)
Novi grad (grad Lodron)
utrdba
župnija
Karner
Nekdanja Antoniusova bolnišnica
Nekdanja, od leta 1286 znana župnijska cerkev svetega Pankracija; od požara leta 1792 kot garažna hiša
Razdeljena cerkev v Kreuzbichlu
Cerkev v Oberbuchu
Cerkev Oberkreuschlach

Glavni trg
Grad Lodron]]
Župnijska cerkev Marije vnebovzete
Razdeljena cerkev v Kreuzbichlu
Notranjost Pankracijeve cerkve

Muzeji

Narodni muzej Eve Faschaunerin
Pankratium ("Hiša začudenja") v bolnišnici Antonius
Porsche Automuseum Gmünd

Pobratena mesta

Osnabrück, Nemčija od leta 1971

Sklici

↑ Regionalinformation, bev.gv.at
↑ »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.

Literatura

Matthias Maierbrugger: Ferien im Lieser- und Maltatal. Ein Führer und Ratgeber durch Landschaft und Geschichte. Klagenfurt. 1982, 277 Seiten. Einführung in die Regionalgeschichte des Lieser-, Katsch- und Maltatals mit den Orten Gmünd, Krems in Kärnten und Trebesing. Zum Teil veraltet.
Horst Wilscher: Die Chronik der Wenzelhube. Eisentratten, 2006. 95 Seiten, ein fundiertes regionalgeschichtliches Auftragswerk für Wolfgang Glahn mit den Schwerpunkten Krems und Burgstallberg. Enthält Abdrucke und Transkriptionen der Quellen aus dem Bereich der Grundherrschaft Gmünd. Im Eigenverlag des Herausgebers.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sovodenj, Koroška.

Uradna spletna stran Arhivirano 2009-03-12 na Wayback Machine.
Porsche Automuseum Helmut Pfeifhofer Arhivirano 2009-02-02 na Wayback Machine. (nemško)

[1] Regionalinformation, bev.gv.at

[2] »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.

[1]

[2]