Gledališče Giuseppe Tartini

Gledališče Giuseppe Tartini, znano tudi kot »Tartinijevo gledališče«, je gledališče v Piranu in tudi mestna znamenitost.

Gledališče Giuseppe Tartini
Pročelje
Splošni podatki
Tip	gledališče, center kulturnih prireditev
Arhitekturni slog	neoklasicistična arhitektura
Lokacija	Piran
Naslov	Kidričevo nabrežje 6
Koordinati	45°31′41″N 13°34′1″E
Dokončano	1910
Otvoritev	27. marec 1910
Lastnik	Občina Piran
Uprava	Avditorij Portorož
Projektiranje in gradnja
Arhitekt	Giovanni Grassi Giacomo Zammattio
Piran - Gledališče Kidričevo nabrežje 6
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Občina Piran
RKD št.	7174 (opis enote)
Razglasitev NSLP	10. december 1983

Načrt za Tartinijevo gledališče je delo tržaških arhitektov Gioachinna Grassija in Giacoma Zamattia, s poslikavo pa je sodeloval še slikar Napoleone Cozzi. Vhodni prostor in gledališka dvorana sta arhitektonsko razkošno urejena v secesijskem slogu in obogatena s štukaturo ter poslikavami.

Zgodovina

Prvotno je bilo mestno gledališče predvideno na prostoru nekdanje občinske stavbe - mestne hiše oziroma za njo. Zgradili so le novo mestno hišo, prostor, ki je bil predviden za izgradnjo gledališča, pa je ostal nepozidan. Gledališče na novi lokaciji so slavnostno predali namenu 27. marca 1910, s tragedijo Fedra Umberta Bozzinija. Stari zapisi navajajo ime El cine grando, po velikem piranskem violinistu in skladatelju Giuseppu Tartiniju so ga poimenovali šele kasneje. Gledališče so piranski meščani uporabljali tudi za predvajanje nemih kinematografskih predstav, pozneje pa je vse bolj dobivalo značaj mestne dvorane, v kateri so organizirali razne kulturne prireditve, pa tudi srečanja in praznovanja.

Glavna dvorana

Po obodu prostora poteka dvonadstropna galerija na železnih stebrih s pozlačenimi kapiteli. V parterju dvorane je nameščenih 180 sedežev, na balkonu, v ložah in na galeriji pa še 83 sedežev. Sedišč je tako skupaj 263.

Zunanje povezave

• Avditorij Portorož: Gledališče Tartini Piran