Genetski zdrs

Genetski zdrs (angl. genetic drift) je spremenjena frekvenca različic nekega gena (alela) pri vzorcu osebkov glede na izhodno populacijo. Frekvenca določenega alela v populaciji pomeni delež kopij ene oblike gena.[1] Genetski zdrs je pomemben evolucijski proces, ki dolgoročno vodi v spremenjeno frekvenco alelov celotne populacije. Lahko privede do tega, da določena različica gena povsem izgine, s čemer se zmanjša genetska raznovrstnost. V nasprotju z naravnim izborom, kjer postane določen gen v populaciji bolj ali manj pogost glede na to, kakšen ima doprinos k uspešni reprodukciji,[2] spremembe zaradi genetskega zdrsa niso odvisne od okolijskih ali adaptivnih dejavnikov in imajo lahko koristen, nevtralen ali škodljiv vpliv na uspešnost reprodukcije.

Simulacija genetskega zdrsa 20 nepovezanih alelov v populacijah velikosti 10 (zgoraj) in 100 (spodaj) osebkov. Zdrs do dokončne fiksacije je hitrejši v manjši populaciji.

Učinek genetskega zdrsa je večji pri majhnih populacijah. Znanstveniki si niso edini, kakšen pomen ima zdrs te vrste v primerjavi z naravnim izborom. Po Ronaldu Fisherju naj bi imel zdrs kvečjemu majhno vlogo v evoluciji in to prepričanje je veljalo za vodilno več desetletij. Leta 1968 pa je Motoo Kimura objavil tezo, da večino sprememb v dednini (za katere ni nujno, da se kažejo v fenotipu) povzroči genetski zdrs.[3]

ViriUredi

  1. Futuyma, Douglas (1998). Evolutionary Biology. Sinauer Associates. str. Glossary. ISBN 0-87893-189-9.
  2. Avers, Charlotte (1989). Process and Pattern in Evolution. Oxford University Press.
  3. Futuyma, Douglas (1998). Evolutionary Biology. Sinauer Associates. str. 320. ISBN 0-87893-189-9.