Gema

Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim v reliefu upodobljen lik, zapis, inicialka, podoba živali, rastline in podobno. Geme se delijo glede na način upodobitve na kameje, upodobljene v pozitivu, in intalje, upodobljene v negativu. Geme so lahko dovršen estetski okras ali nakit, praktično pa so se že v antiki uporabljale kot sredstvo za pečatenje. Večinoma so geme vgrajene v prstane izdelovali iz dragih kamnov. Že v antiki je bilo izdelovanje gem zelo cenjeno rokodelstvo, saj o njem poročata Teofrast v delu O kamnih (De lapidibus) s konca 4. stoletja pr. n. št. in Plinij starejši v 37. knjigi enciklopedije naravoslovja (Naturalis Historia). Plinij navaja kar 300 imen kamnov, katere so uporabljali takratni mojstri za izdelavo gem.

Titijeva kazen, primer geme Giovannija Bernardija, Britanski muzej

Izdelovanje gem

Kos kamna katerega so dobili v bližnji okolici ali je pripotoval iz daljne dežele, velikokrat iz male Azije, Indije, Cejlona, so najprej grobo oblikovali z brušenjem na kolesu iz peščenjaka, nato pa polirali s hematitom v prahu, kar je kamnu dajalo zelo sijoč lesk. Sledilo je vbrušenje motiva s posebnimi svedri s konicami iz bakrovih zlitin ali iz železa, namočenih v mešanico olja in abrazivnih sredstev - prah zelo trdih kamenin. Konice svedrov so imele obliko drobnega diska ali pa kroglice. Svedre so nameščali na vretena, katera so običajno poganjali z nogo ali roko.

Glej tudi

• kameja