Gebhard III. Žovneški
Gebhard III. Žovneški, svobodni plemič iz rodbine Žovneških, ki je kasneje postala znana z imenom Celjski grofje, * neznano, † 1291.
| Gebhard III. Žovneški | |
|---|---|
| Rojstvo | datum neznan |
| Smrt | 1291 |
Gebhard III. je bil sin Konrada I. in brat Konrada II., Ulrika in Liutpolda.[1][2] Leta 1255 Gebharda najdemo kot zastopnika Žovneških, saj naj bi bili njegovi bratje še mladoletni.[3] Leta 1262 sta po smrti Konrada II. Ulrik II. (oziroma I., če gre za isto osebo) in Liutpold III. podpisala dedno pogodbo, verjetno pa je podobno pogodbo z vsakim od njiju sklenil tudi Gebhard III.[4] Dedne pogodbe so onemogočale drobljenje posesti in zagotavljala moč rodu.[5][6] Gebhard je deloval v senci Konrada, Liutpolda in nato Ulrika II. Morebiti je Gebhard Žovneški istoveten z nekim Gebhardom, ki se je leta 1281 na razbojniški način polastil krškega gradu Rifnik pri Šentjurju,[7] toda ta Gebhard se je moral Rifniku odpovedati še isto leto.[8] Možno je tudi, da je Liutpoldu III. pravzaprav po imenu neznan viteški pesnik s priimkom Der von Sounegge, ki je sredi 13. stoletja pisal lirične pesmi.[9][10]
Sklici
uredi- ↑ Habijan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.
- ↑ Grdina Ivan (1994). Celjski knezi v Evropi. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.
- ↑ Orožen Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.
- ↑ Orožen Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 127.
- ↑ Oražem Janko (1974). Zgodovina Celja in okolice. Celje, str. 278.
- ↑ Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 14.
- ↑ Oražem Janko (1974). Zgodovina Celja in okolice. Celje, str. 131.
- ↑ Jakič Ivan (1997). Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana, DZS. Str. 286.
- ↑ Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 13.
- ↑ Orožen Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 124.