Odpre glavni meni

Gaujski narodni park

Gaujski narodni park (latvijsko Gaujas nacionālais parks), turistično označen tudi Latvijska Švica, v pokrajini Vidzeme je najstarejši (ustanovljen 1973) in največji (917.45 km²) narodni park v Latviji. Razteza se ob reki Gauji od Sigulde na jugozahodu, kjer je sedež uprave, do Valmiere na severovzhodu. Park je bil ustanovljen 1973 za zaščito bogate flore in favne ter ohranitev neokrnjene doline reke Gauje s številnimi izviri, jezeri (največje je Ungursko jezero) in nenavadnimi oblikami iz peščenjaka. Zaradi slikovite gozdnate pokrajine z vijugavo reko in rdečimi peščenjaki ob njej ter kulturnimi spomeniki iz razlilnih obdobij je park priljubljena turistična točka. Pri vaseh Augšligatne in Cesis ga preči železnica. V parku so urejene pohodne in kolesarske poti, dovoljene so tudi vožnje s kanujem.

Gaujski narodni park
IUCN kategorija II (narodni park)
Ergeljuklintis424aug037qg.jpg
Orlje pečine ob Gauji
Zemljevid prikazuje lokacijo Gaujski narodni park
Gaujski narodni park
LokacijaLatvija
Bližnje mestoCēsis
Koordinati57°25′0″N 25°25′0″E / 57.41667°N 25.41667°E / 57.41667; 25.41667Koordinati: 57°25′0″N 25°25′0″E / 57.41667°N 25.41667°E / 57.41667; 25.41667
Površina917,45 km2 (354,23 sq mi)
Ustanovitev1973
Peščenjakove pečine ob Gauji pri Cēsisu

ViriUredi

  • Nicola Williams, Becca Blond, Regis St Louis: Estonia, Latvia and Lithuania. Lonely Planet. Lonely Planet Publications Pty Ltd 2006.