Frizijščina
Frizijščina (Frysk) je skupina germanskih jezikov. Govori jo okoli 500.000 ljudi na Nizozemskem in v Nemčiji, natančneje v Friziji, v okolici Groningena ter v deželah Spodnja Saška in Schleswig-Holstein. Frizijščina je podobna nizki nemščini, nizozemščini, angleščini in danščini.
| Frizijščina | |
|---|---|
| Frysk | |
| Materni jezik | (glej spodaj) |
Št. maternih govorcev | 480.000-500.000 |
| Pisava | latinica |
| Uradni status | |
Uradni jezik | 2 državi |
| Regulator | Frizijska akademija (Fryske Akademy) |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | fy |
| ISO 639-2 | fry |
| ISO 639-3 | fry, frr, stq |
| Glottolog | fris1239 |
| Linguasphere | 52-ACA |
 Zahodna frizijščina
Severna frizijščina
Saterland frizijščina | |
Obstajajo tri različne veje frizijščine, ki jih običajno imenujemo frizijski jeziki, kljub dejstvu, da njihova tako imenovana narečja pogosto niso medsebojno razumljiva niti znotraj teh vej.[1] Te veje so: zahodna frizijščina, ki je daleč najbolj govorjena od teh treh in je uradni jezik v nizozemski provinci Friziji, kjer se govori na celini in na dveh zahodnofrizijskih otokih: Terschelling in Schiermonnikoog. Govorijo ga tudi v štirih vaseh v zahodnem okraju v sosednji provinci Groningenu. Druga veja, severna frizijščina, se govori v najsevernejšem nemškem okrožju Severna Frizija v deželi Schleswig-Holstein: na severnofrizijskem kopnem in na severnofrizijskih otokih Sylt, Föhr, Amrum, in Halligs. Govorijo ga tudi na otokih Heligoland v Severnem morju. Tretja veja frizijščine, vzhodna frizijščina, ima samo eno preostalo različico, saterfrizijščino, ki se govori v občini Saterland v spodnjesaškem okraju Cloppenburg. Štiri saterlandske vasi, obdane z barji, ležijo na zunanji meji Vzhodne Frizije, v regiji Oldenburg Münsterland. V ožji Vzhodni Friziji se danes govori vzhodnofrizijska spodnjasaksonščina, ki ni frizijski jezik, temveč različica nizkenemščine/spodnjesaksonščine.
Odvisno od njihove lokacije je na frizijske jezike močno vplivala nizozemščina in nizkanemščina/spodnjasaksonščina ter so podobni njim, poleg tega pa ima severnafrizijščina danski jezikovni substrat.
Primer teksta v frizijščini uredi
Oče naš uredi
Us Heit, dy't yn de himelen is
jins namme wurde hillige.
Jins keninkryk komme.
Jins wollen barre,
allyk yn 'e himel
sa ek op ierde.
Jou ús hjoed ús deistich brea.
En ferjou ús ús skulden,
allyk ek wy ferjouwe ús skuldners.
En lied ús net yn fersiking,
mar ferlos ús fan 'e kweade.
[Want Jowes is it keninkryk en de krêft
en de hearlikheid oant yn ivichheid.] Amen.
Fraze v frizijščini uredi
Sklici uredi
- ↑ Swarte, Femke; Hilton, Nanna Haug (2013). »Mutual intelligibility between speakers of North and West Frisian«. Phonetics in Europe: Perception and Production (v angleščini): 281–302.