Frizijščina

Frizijščina
	Frysk
Materni jezik	(glej spodaj)
Št. maternih; govorcev	480.000-500.000
Jezikovna družina	indoevropski germanski zahodnogermanski anglo-frizijski Frizijščina; ; ; ;
Pisava	latinica
Uradni status
Uradni jezik	2 državi Nizozemska; Nemčija;
Regulator	Frizijska akademija (Fryske Akademy)
Jezikovne kode
ISO 639-1	fy
ISO 639-2	fry
ISO 639-3	fry, frr, stq
Glottolog	fris1239
Linguasphere	52-ACA
	Zahodna frizijščina Severna frizijščina Saterland frizijščina
	Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Frizijščina (Frysk) je skupina germanskih jezikov. Govori jo okoli 500.000 ljudi na Nizozemskem in v Nemčiji, natančneje v Friziji, v okolici Groningena ter v deželah Spodnja Saška in Schleswig-Holstein. Frizijščina je podobna nizki nemščini, nizozemščini, angleščini in danščini.

Obstajajo tri različne veje frizijščine, ki jih običajno imenujemo frizijski jeziki, kljub dejstvu, da njihova tako imenovana narečja pogosto niso medsebojno razumljiva niti znotraj teh vej. ^[1] Te veje so: zahodna frizijščina , ki je daleč najbolj govorjena od teh treh in je uradni jezik v nizozemski provinci Friziji , kjer se govori na celini in na dveh zahodnofrizijskih otokih: Terschelling in Schiermonnikoog. Govorijo ga tudi v štirih vaseh v zahodnem okraju v sosednji provinci Groningenu. Druga veja, severna frizijščina, se govori v najsevernejšem nemškem okrožju Severna Frizija v deželi Schleswig-Holstein: na severnofrizijskem kopnem in na severnofrizijskih otokih Sylt, Föhr, Amrum, in Halligs. Govorijo ga tudi na otokih Heligoland v Severnem morju. Tretja veja frizijščine, vzhodna frizijščina , ima samo eno preostalo različico, saterfrizijščino , ki se govori v občini Saterland v spodnjesaškem okraju Cloppenburg. Štiri saterlandske vasi, obdane z barji, ležijo na zunanji meji Vzhodne Frizije, v regiji Oldenburg Münsterland. V ožji Vzhodni Friziji se danes govori vzhodnofrizijska spodnjasaksonščina, ki ni frizijski jezik, temveč različica nizkenemščine/spodnjesaksonščine.

Odvisno od njihove lokacije je na frizijske jezike močno vplivala nizozemščina in nizkanemščina/spodnjasaksonščina ter so podobni njim, poleg tega pa ima severnafrizijščina danski jezikovni substrat.

Primer teksta v frizijščiniUredi

Oče našUredi

Us Heit, dy't yn de himelen is
jins namme wurde hillige.
Jins keninkryk komme.
Jins wollen barre,
allyk yn 'e himel
sa ek op ierde.
Jou ús hjoed ús deistich brea.
En ferjou ús ús skulden,
allyk ek wy ferjouwe ús skuldners.
En lied ús net yn fersiking,
mar ferlos ús fan 'e kweade.
[Want Jowes is it keninkryk en de krêft
en de hearlikheid oant yn ivichheid.] Amen.

Fraze v frizijščiniUredi

Omniglot, fraze v zahodni frizijščini

SkliciUredi

↑ Swarte, Femke; Hilton, Nanna Haug (2013). "Mutual intelligibility between speakers of North and West Frisian". Phonetics in Europe: Perception and Production (angleščina): 281–302.

[1] Swarte, Femke; Hilton, Nanna Haug (2013). "Mutual intelligibility between speakers of North and West Frisian". Phonetics in Europe: Perception and Production (angleščina): 281–302.

[1]