Wikipedija

Frida Kahlo

Frida Kahlo de Rivera, rojena Magdalena Carmen Frieda Kahlo y Calderón, * 6. julij 1907, † 3. julij 1954,[7] je bila mehiška slikarka,[8] najbolj poznana po svojih avtoportretih.[9]

Frida Kahlo
Portret
Frida Kahlo z Diegom Rivero (1932)
RojstvoMagdalena Carmen Frida Kahlo Calderón[1]
6. julij 1907({{padleft:1907|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[2][3][…]
Coyoacán[d], Mehika[3]
Smrt13. julij 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[2][3][…] (47 let)
Coyoacán[d], Mehika[3]
Narodnostmehiška
DržavljanstvoFlag of Mexico (1934-1968).svg Mehika[5]
Izobrazbasamouk
Poklicslikarka, biografinja, graver, pisateljica
Poznana poslikanje
Pomembnejša delav muzejih:
GibanjeSurrealizem, Magični realizem
PodpisFrida Kahlo signature firma.svg

Kahlo se je rodila, živela in umrla v svojem domu v Ciudad de Méxicu, v tako imenovani Modri hiši. Kot svoj rojstni dan navaja 7. julij 1910, po rojstnem listu pa naj bi se rodila 6. julija 1907. Kahlo naj bi želela, da njeno rojstno leto sovpada z letom začetka mehiške revolucije, da bi se njeno življenje tako začelo z rojstvom moderne Mehike. Njeno delo so slavili v Mehiki kot simbol nacionalne in avtohtone tradicije, feministke pa kot brezkompromisno sliko ženske izkušnje in misli.[10]

Za njena dela sta pomembni kultura Mehike in kulturna tradicija ameriških indijancev; njeno umetnost so včasih označevali kot naivo ali kot ljudsko umetnost.[11] Njena dela so opisovali tudi kot »nadrealistična«; leta 1938 je André Breton, glavni pobudnik nadrealističnega gibanja, umetnost Fride Kahlo opisal kot »trak okoli bombe«.[10]

Kahlo je imela buren zakon z znanim mehiškim umetnikom Diegom Rivero. Vse življenje je imela težave s svojim zdravjem; številne od njenih bolezni so bile posledica prometne nesreče, ki jo je preživela kot najstnica. Dolgotrajno okrevanje jo je osamilo in ta samota je vplivala na njena dela, med katerimi so številni avtoportreti različnih vrst. Kahlo je o tem menila:»Samo sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.«[12] Prav tako je izjavila: »Sem rojena slikarka.«[13]

Otroštvo in družinaUredi

Frida Kahlo se je rodila 6. julija 1907 v hiši svojih staršev, ki jo imenujejo » La Casa Azul« (Modra hiša), v Coyoacanu. Coyoacan je bil takrat mestece na obrobju Ciudad de Méxica.

Njen oče, Guillermo Kahlo (1871-1941), se je rodil leta 1871 kot Carl Wilhelm Kahlo v Pforzheimu v Nemčiji kot sin Jakoba Heinricha Kahloa in Henriette Kaufmann. Za njenega življenja in po njeni smrti je bilo najti v medijih trditve, da je bil njen oče Žid.[14][15] Vendar pa rodoslovne raziskave kažejo, da njen oče ni bil judovskega rodu, temveč da je izviral iz luteranske družine.[16][17]

Carl Wilhelm Kahlo je leta 1891, ko je bil star devetnajst, odpotoval v Mehiko in ob prihodu spremenil svoje nemško ime, Wilhelm, v njegovo špansko obliko, torej Guillermo.[14][15]

Zunanji video
 
  Frida Kahlo, her pictures, Museo Frida Kahlo[18]
  Frida Kahlo and Diego Rivera at the Blue House, San Francisco Museum of Modern Art[19]
  Frida Kahlo's Frieda and Diego Rivera, Smarthistory[20]

Fridina mati, Matilde Calderón y González, je bila predana vernica Rimskokatoliške cerkve z amerindijskimi in španskimi predniki.[21] Fridina starša sta se poročila kmalu potem, ko je prva Guillermova žena umrla pri porodu drugega otroka. Čeprav je bil njun zakon zelo nesrečen, sta imela Guillermo in Matilde štiri hčere. Frida je bila njun tretji otrok. Imela je dve starejši polsestri, ki sta odraščali v isti hiši. Frida se je spominjala, da je odraščala obkrožena z ženskami, je pa večino svojega življenja ostala v prijateljskih odnosih s svojim očetom.

Mehiška revolucija je izbruhnila leta 1910, ko je bila stara tri leta. Pozneje je trdila, da se je rodila 1910, domnevno zato, da bi jo ljudje povezovali z revolucijo. V svojih spisih se je spominjala, kako jo je njena mati, skupaj s sestrami, selila iz sobe v sobo v njihovi hiši, medtem ko je po ulicah rojstnega mesta odmevalo streljanje.

Pri šestih letih je zbolela za poliomielitisom, zaradi česar je bila njena desna noga tanjša od leve, kar je kasneje v življenju skrivala pod dolgimi, pisanimi krili. Domnevajo, da se je rodila s spino bifido, torej s prirojeno okvaro, ki bi lahko vplivala na razvoj hrbtenjače in nog.[22] Ukvarjala se je z boksom in drugimi športi.

Leta 1922 se je vpisala na Preparatorio, eno od vodilnih šol Mehike, kot ena med le 35 dekleti. Kahlo se je pridružila kliki v šoli in se zaljubila v Alejandra Gómez Ariasa, ki je bil v skupini najmočnejša oseba. V tem obdobju je Kahlo tudi bila priča nadaljevanje mehiške revolucije, nasilja in oboroženih bojev na ulicah Mexico City.

Prometna nesrečaUredi

17. septembra 1925 je bila na poti v avtobusu, ki se je zaletel v tramvaj. V nesreči je utrpela hude telesne poškodbe, med drugim zlom hrbtenice, zdrobljeno ključnico, zlomljena rebra in medenico, enajst zlomov desnega bedra in goleni, zdrobljeno in izpahnjeno desno nogo in izpah rame. Železna ograja ji je prebodla trebuh in maternico, da se ni vedelo, ali bo lahko še imela otroke.

Zaradi nesreče je bila tri mesece v mavcu, polna bolečin. Čeprav si je opomogla od poškodb, na koncu pa je celo spet shodila, je bila vse do smrti žrtev obdobij, ko so se ji skrajne bolečine povrnile. Bolečine so bile hude, pogosto so jo prisilile na življenje v bolnišnici ali jo za mesece dolgo priklenile na posteljo. Zaradi posledic nesreče je imela kar petintrideset operacij, predvsem na hrbtu in desni nogi. Kahlo zaradi zdravstvenih zapletov in trajnih okvar ni mogla imeti otrok. Čeprav je spočela trikrat, so vse njene nosečnosti prekinili.[23]

Kariera slikarkeUredi

Glej tudi: Seznam slik Fride Kahlo
Zunanje slike
  The Broken Column (1944)
  Moses (1945)
  Without Hope (1945)
  Tree of Hope, Stand Fast (1946)

Po nesreči je opustila študij medicine in se posvetila slikarski karieri. Slikala je, da si napolni čas, ki ga je imela zaradi začasne nepomičnosti. Njene avtoportreti so prevladujoči del njenega življenja, ko je bila tri mesece po svoji nesreči priklenjena na posteljo. Nekoč je dejala: »Samo sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.«

Mati je dala zanjo narediti posebno stojalo, tako da je lahko slikala v postelji, oče pa ji je posodil svojo škatlo oljnih barv in nekaj čopičev.[24]

Za njena dela so pogosto značilne njene osebne izkušnje, kot denimo njena poroka, njeni splavi in številne operacije, in z njimi združeni znaki bolečine.

Kahlo je ustvarila vsaj 140 slik ter na ducate risb in študij. Njene slike, 55 med njimi je avtoportretov, pogosto vsebujejo simbolne upodobitve telesnih in duševnih ran. Vztrajala je: »Jaz nikoli nisem slikala sanj. Slikala sem svojo resničnost.«

Diego Rivera je imel velik vpliv na Fridin slikarski slog. Frida je Diega in njegovo delo vedno občudovala. Z Diegom sta se zbližala na ministrstvu za šolstvo, kjer je leta 1927 dobil naročilo za stensko slikarijo. Pokazala mu je štiri svoje slike in ga vprašala, kaj meni o njeni nadarjenosti. Diego je bil navdušen. Po tem je postal pogosten in dobrodošel gost v Fridini hiši. Odprl ji je številna okna v njeno umetniško delo, pri tem pa ji vedno puščal prostor, da sama raziskuje dalje. Nobenega dvoma ni, da so pozitivne in spodbudne Diegove pripombe okrepile Fridino željo, da z umetniško kariero nadaljuje.[25]

Na Kahlo je vplivala tudi avtohtona mehiška kultura, kar je očitno iz njene uporabe svetlih barv, dramatične simbolike in primitivnega stila. Pogosto je dodala simbolično opico. V mehiški mitologiji so opice simbol poželenja, vendar jih je Kahlo slikala simbolno, kot blage zaščitnice. V svojih delih je pogosto upodabljala krščanske in judovske teme.[26] Elemente klasične verske mehiške tradicije je kombinirala z nadrealističnimi interpretacijami.

Leta 1938 je imela Kahlo svojo prvo in edino samostojno razstavo v ZDA Galeriji Julien Levy. Dela so bila dobro sprejeta in dogodka se je udeležilo več uglednih umetnikov.[27] Na povabilo André Bretona je leta 1939 obiskala Francijo in svoje slike predstavila na razstavi v Parizu. Louvre je kupil Okvir, eno od razstavljenih slik. To je bilo prvo delo mehiškega umetnika dvajsetega stoletja, ki ga je znameniti muzej kupil.

PorokaUredi

 
Malú Block (levo), Frida Kahlo (sredina), in Diego Rivera leta 1932 na Manhattanu (avtor fotografije Carl Van Vechten), ko je Rivera delal stensko slikarijo, naročeno za Rockefeller Center

Kot mlada umetnica je bila v stiku z mehiškim slikarjem, Diegom Rivero, katerega delo je občudovala in na katerega se je zanašala v zvezi z nasveti glede njene umetniške kariere. Rivera se je zavedal njenega talenta.[28] Spodbujal je njen umetniški razvoj in prišlo je do zbližanja med njima. Poročila sta se leta 1929, kljub temu, da se Fridina mati ni strinjala.

Njun zakon je bil pogosto v težavah. Kahlo in Rivera sta oba imela razdražljiv temperament in številne izvenzakonske afere. Biseksualna Kahlo je imela afere tako z moškimi kot z ženskami, med drugimi sta bila Isamu Noguchi in Josephine Baker; Rivera je za njene odnose z ženskami vedel in jih je toleriral, bil pa je nanjo ljubosumen, kadar je šlo za moške. Po drugi strani pa je pobesnela, ko je izvedela za Diegovo afero z njeno mlajšo sestro Cristino. Novembra 1939 sta se ločila, potem pa decembra 1940 ponovno poročila. Njihov drugi zakon je bil prav tako v težavah kot prvi. Pogosto sta bivala ločeno, čeprav včasih kot soseda.[29]

Kasnejša leta in smrtUredi

Kot aktivna komunista sta se Frida Kahlo in Rivera spoprijateljila s Trockim, ko je ta konec tridesetih let pobegnil iz Norveške in v Mehiki dobil politični azil zaradi izgona iz Sovjetske zveze ter smrtne obsodbe pod vodstvom Stalina. 1937 je Trocki sprva živel z Riverom, nato pa pri Fridi, s katero je imel afero. Trocki se je nato s svojo ženo preselil v neko drugo hišo v Coyoacanu, kjer so ga leta 1940 umorili. Frida Kahlo in Rivera sta se odrekla trockizmu in se leta 1939 odkrito postavila na stran Stalina.[30]

Frida Kahlo je umrla 13. julija 1954, kmalu po svojem 47. rojstnem dnevu. Nekaj ​​dni pred smrtjo je zapisala v svoj dnevnik:"Upam, da bom šla dobre volje - in upam, da se nikoli ne vrnem - Frida". Uradni vzrok smrti je bila pljučna embolija, čeprav so nekateri domnevali, da je umrla od prevelike doze, ki je lahko bila - ali pa tudi ne - naključna. Obdukcija ni bila nikoli izvedena. Zadnje leto življenja je bila zelo bolna in zaradi gangrene so ji morali amputirati desno nogo pri kolenu. Tisti čas se je borila še z bronhitisom, tako da je bila precej nebogljena.

V svoji avtobiografiji Diego Rivera piše, da je bil dan, ko je Frida Kahlo umrla, najbolj tragičen dan njegovega življenja, in da se je prepozno zavedel, da je najlepši del njegovega življenja pomenila njegova ljubezen do nje.

Posmrtno priznanjeUredi

 
Slika Fride za Dan mrtvih v Museo Frida Kahlo

Poleg Louvra, ki je leta 1939 kupil enega izmed njenih del, so dela Fride Kahlo postala splošno priznana šele desetletja po njeni smrti. Pogosto se jo je omenjalo samo kot soprogo Diega Rivere. Za široko javnost je postala poznana še konec sedemdesetih, na začetku osemdesetih, ko se je začel v Mehiki uveljavljati umetniški slog, znan kot »Neomehikanizem«.[31][32] V tem času so začeli priznavati umetnike, kot so bili Frida Kahlo, Abraham Ángel, Ángel Zarraga in drugi, zaslovele so klasične koledarske slike in njihov avtor Jesus Helguera. [31]

V osemdesetih so ji tudi drugi dejavniki pomagali, da je postala bolj poznana. Prvo retrospektivo del Fride Kahlo zunaj Mehike (razstavljena so bila poleg fotografij Tina Modotti), sta maja 1982 v Whitechapel Gallery v Londonu organizirala in uredila Peter Volne in Laura Mulvey. Razstavo so kazali tudi na Švedskem, v Nemčiji, na Manhattani in Mexico Cityju. 1983 je Hayden Herrera objavil vplivno biografijo, Frida: biografija Fride Kahlo, ki je postala uspešnica po vsem svetu.[21] Raquel Tibol, mehiška umetnica in Fridina prijateljica, je napisala »Frida Kahlo: una vida abierta«.[33] Druga dela o njej so med drugim biografija Terese del Conde in besedila drugih mehiških kritikov in teoretikov, kot so Jorge Alberto Manrique.[31]

 
Frida Kahlo, Samomor Dorothy Hale, 1939, Olje na mazonitu, 60.4 × 48.6 cm. – The Phoenix Art Museum, Phoenix, Arizona, ZDA. Prevod podnapisa:
21.oktobra 1938 ob 6:00 zjutraj je gp. Dorothy Hale naredila samomor, ko je skočila iz enega zgornjih nadstropij v Hampshire House v New Yorku. V njen spomin naročila gp. Clare Boothe Luce. Besedilo in sliko naslikala Frida Kahlo.[34]

Od 1990-91, so sliko »Diego v mojih mislih« (1943), olje na mazonitu, delo 76 x 61 cm, uporabili za spominsko znamko ob razstavi v Metropolitan Museum of Art z naslovom Mehika: Velikani tridesetih stoletja. Leta 1991 je bila v Filadelfiji premiera opere »Frida«, ki jo je komponiral Robert Rodriguez Xavier po naročilu Ameriškega festivala glasbenih gledališč. Leta 1994 je ameriški jazz flavtist in skladatelj James Newton izdal album z naslovom Suite za Frida Kahlo, ki ga je navdihnila Kahlo. pri založbi AudioQuest Music (sedaj znani kot Sledgehammer Blues).[35]

21. junija 2001 je postala prva ženska španskega porekla, ki so jo počastili s poštno znamko Združenih držav Amerike.[36] Leta 2005 je bila mednarodna razstava del Fride Kahlo v Londonu. Predstavljenih je bilo sedeminosemdeset njenih del. Leta 2009 je izšel roman The Lacuna, pisateljice Barbare Kingsolver in prikazuje njeno življenje z Rivero in afero s Trockim. 30. avgusta 2010 je Mehiška banka izdala bankovec za 500 MXN s podobo Fride na eni in Rivere na drugi strani.[37]

Razstava del Fride Kahlo in Diego Rivera Frida Kahlo and Diego Rivera: Masterpieces from the Gelman Collection v galeriji Pallant House, Chichester, West Sussex je bila od 9. julija do 2. oktober 2011.

V februarju 2011 je izšel ciklus skladb La Centinela y La Paloma, skladatelja Gabriela Lena Frank (Grammyjevega nagrajenca) na tekst pisatelja Nilo Cruz (Pulitzerjevega nagrajenca) v izvedbi sopranistke Dawn Upshaw in Saint Paul Chamber Orchestra.

FilmUredi

  • Leta 1982 je v Nemčiji izšel biografski dokumentarni film z naslovom Frida Kahlo.
  • Dve leti pozneje (1984) je režiser Paul Le Duc posnel film Frida, naturaleza viva, v katerem Frido Kahlo igra Ofelia Medina, slikar Juan José Gurrola pa Diega.Medina je do konca svojega življenja ostala v kvazi-večni vlogi Fride.[38]
  • Leta 2002 je hollywoodsko podjetje Miramax izdalo celovečerni film z naslovom Frida, v katerem naslovno vlogo igra Salma Hayek. Film je temeljil na knjigi pisatelja Herrera.

La Casa AzulUredi

Casa Azul (»Modra hiša«) v Coyoacánu, Mexico City je kraj, kjer je Frida Kahlo odraščala in kamor se je svoja zadnja leta vrnila. Fridin oče, Guillermo Kahlo, je hišo zgradil leta 1907 za svojo družino. Lev Trocki je prva leta po svojem prihodu leta 1937 v Mehiko preživel tu. Hišo je Diego Rivera po svoji smrti 1957, to je tri leta po smrti Fride, zapustil skupnosti. Hiša je od leta 1958 dalje muzej, videti je predkolumbovsko žaro z njenim pepelom, njena umetniška dela in številne spominke in drobce iz njenega osebnega življenja.

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. ↑ https://www.britannica.com/biography/Frida-Kahlo
  2. ↑ 2,0 2,1 CLARA — 2008.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 RKDartists
  4. ↑ 4,0 4,1 Internet Speculative Fiction Database — 1995.
  5. ↑ Museum of Modern Art online collection
  6. ↑ »Frieda and Diego Rivera (1931) at SFMOMA«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 1. marca 2014.
  7. ↑ Herrera, Hayden (1983). A Biography of Frida Kahlo. New York: HarperCollins. ISBN 978-0-06-008589-6.
  8. ↑ »Frida Kahlo«. Smithsonian.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2012. Pridobljeno 18. februarja 2008.
  9. ↑ Klein, Adam G. (2005). Frida Kahlo. Edina, Minn.: ABDO Pub. Co. ISBN 9781596797314. Pridobljeno 8. julija 2013.
  10. ↑ 10,0 10,1 Norma Broude, Mary D. Garrard. The Expanding discourse: feminism and art history. 1992, page 399
  11. ↑ Karl, Ruhrberg; Manfred Schneckenburger; Christiane Fricke; Klaus Honnef (2000). Frida Kahlo: Art of the 20th Century: Painting, Sculpture, New Media, Photography. Köln: Benedikt Taschen Verlag GmbH. str. 745. ISBN 3-8228-5907-9.
  12. ↑ Andrea Kettenmann, Frida Kahlo. Frida Kahlo, 1907–1954: pain and passion page 27
  13. ↑ Levine, Barbara. Finding Frida Kahlo: An Unexpected Archive. New York: Princeton Architectural, 2009. Print.
  14. ↑ 14,0 14,1 »Beyond Mexicanidad: The Other Roots of Frida Kahlo's Identity By Leslie Camhi. The Forward, September 26, 2003«. Forward.com. 26. september 2003. Pridobljeno 28. decembra 2012.
  15. ↑ 15,0 15,1 Hayden Herrara, Frida: A Biography of Frida Kahlo, 1983 p5
  16. ↑ Ronnen, Meir (20. april 2006). »Frida Kahlo's father wasn't Jewish after all«. The Jerusalem Post. Pridobljeno 2. septembra 2009. {{navedi novice}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |coauthors= (pomoč)
  17. ↑ Fridas Vater: Der Fotograf Guillermo Kahlo by Gaby Franger and Rainer Huhle
  18. ↑ »Frida Kahlo, her pictures«. Museo Frida Kahlo. Pridobljeno 11. februarja 2013.
  19. ↑ »Frida Kahlo and Diego Rivera at the Blue House«. San Francisco Museum of Modern Art. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2013. Pridobljeno 11. februarja 2013.
  20. ↑ »Frida Kahlo's Frieda and Diego Rivera«. Smarthistory at Khan Academy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2014. Pridobljeno 11. februarja 2013.
  21. ↑ 21,0 21,1 »Frida Kahlo (1907–1954), Mexican Painter«. Biography. Pridobljeno 19. februarja 2013.
  22. ↑ Budrys, Valmantas (februar 2006). »Neurological Deficits in the Life and Work of Frida Kahlo«. European Neurology. 55 (1): 4–10. doi:10.1159/000091136. ISSN 0014-3022. PMID 16432301. Pridobljeno 22. januarja 2008.
  23. ↑ The History Show on RTE Radio 1, Sunday 17 April 2011
  24. ↑ Cruz, Barbara (1996). Frida Kahlo: Portrait of a Mexican Painter. Berkeley Heights: Enslow. str. 9. ISBN 0-89490-765-4.
  25. ↑ Andrea, Kettenmann (1993). Frida Kahlo: Pain and Passion. Köln: Benedikt Taschen Verlag GmbH. str. 3. ISBN 3-8228-9636-5.
  26. ↑ »Frida Kahlo«. The Jewish Mexicana. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2011. Pridobljeno 6. julija 2010.
  27. ↑ http://www.moma.org/explore/inside_out/2009/12/03/a-close-look-frida-kahlo-s-fulang-chang-and-i
  28. ↑ »Movie Review: Frida«. The Life of Frida Kahlo, Famed Mexican. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. julija 2011. Pridobljeno 6. julija 2010.
  29. ↑ »Mexican painter Frida Kahlo«. Frida Kahlo Google Doodle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2016. Pridobljeno 6. julija 2010.
  30. ↑ Lowe, Sarah (2001). The Diary of Frida Kahlo. UK.
  31. ↑ 31,0 31,1 31,2 Emerich, Luis Carlos (1989). Figuraciones y desfiguros de los ochentas. Mexico City: Editorial Diana. ISBN 968-13-1908-7.
  32. ↑ Helland, Janice (Fall 1990 – Winter 1991). »Aztec Imagery in Frida Kahlo's Paintings« (PDF). Woman's Art Journal. 11: 8–13. Pridobljeno 26. junija 2013.
  33. ↑ Tibol, Raquel (original 1983, English translation 1993 by Eleanor Randall) Frida Kahlo: an Open Life. USA: University of New Mexico Press. ISBN 0-8263-1418-X
  34. ↑ Andrea Kettenmann (1999). Frida Kahlo: 1907–1954 Pain and Passion. Taschen. ISBN 3-8228-5983-4.
  35. ↑ »Suite for Frida Kahlo«. Valley Entertainment. Pridobljeno 6. julija 2010.
  36. ↑ »Stamp Release No. 01-048 – Postal Service Continues Its Celebration of Fine Arts With Frida Kahlo Stamp«. USPS. Pridobljeno 29. oktobra 2010.
  37. ↑ »Presentación del nuevo billete de quinientos pesos« (PDF). Bank of Mexico. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. septembra 2010. Pridobljeno 11. septembra 2010.
  38. ↑ »Cada quién su Frida, stage piece«. Cada quien su Frida. Pridobljeno 19. avgusta 2007.[mrtva povezava][mrtva povezava]

BibliografijaUredi

Nadaljnje branjeUredi

Zunanje povezaveUredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Frida Kahlo
 
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Frida Kahlo
 
Wikinovice ponujajo zgodbo o temi: Frida Kahlo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Frida_Kahlo&oldid=5987031«