Wikipedija

FreeBSD

FreeBSD je prosto dostopen odprtokodni operacijski sistem, ki izhaja iz BSD Unix kulture. Temelji na 386BSD in 4.4BSD. Glavni podprti arhitekturi sta 64-bitna x86 in ARMv8, slabše podprte pa so 32-bitna x86, druge ARM ter MIPS, PowerPC in RISC-V arhitekture.

FreeBSD
Screenshot of FreeBSD terminal
FreeBSD 6.2 začetno okno
RazvijalecProjekt FreeBSD
Družina OSBSD
Izvorna kodaOdprta koda
Prva izdaja1 november 1993
Zadnja izdaja13.1 / 16. maj 2022 (2022-05-16)
Zadnja predogledna izdaja14.0 - CURRENT / 23. december 2021 (2021-12-23)
Podprte platformeAMD64, ia64, Arhitektura ARM, i386, PowerPC
Vrsta jedraMonolitno
Licenca[1]
Spletno mestowww.freebsd.org

V nasprotju z Linuxom, kjer ena skupina razvija jedro, drugi (projekt GNU) uporabniške pripomočke (lupina, osnovni ukazi ipd.), spet tretji pa vse skupaj zapakirajo v distribucije, se pri FreeBSD operacijski sistem razvija kot celota, njegova izvorna koda je na voljo v enem sistemu za nadzor različic (CVS). Tudi to je eden od razlogov, da FreeBSD velja za zelo učinkovitega, zanesljivega in robustnega. Tako se na Netcraftovi Arhivirano 2011-07-21 na Wayback Machine. lestvici neprekinjenega delovanja spletnih strežnikov pojavlja kot edini prost operacijski sistem.

Zgodovina in razvoj uredi

Razvoj FreeBSD se je pričel leta 1993 na predelavi izvorne kode 386BSD. Zaradi vprašljivosti dovoljenja nekaterih delov te izvorne kode so različico 2.0, ki je izšla januarja 1995, v veliki meri prenovili in je temeljila na 4.4BSD-Lite Univerze Kalifornije v Berkeleyju.

Trenutno zadnja različica je 13.1-RELEASE, ki je izšla maja 2022[1]. Pri stabilnih različicah njeni številki sledi še besedica -STABLE. Različice, ki se končajo s -CURRENT, vsebujejo nove značilnosti in so namenjene preizkušanju. Novosti, ki se izkažejo za stabilne in zrele, so kasneje vključene v -STABLE.

Veja 5.x in novejše vsebuje številne novosti, večinoma tiste s področja varnosti. Ravno s tem namenom je bil ustanovljen projekt TrustedBSD, od koder je FreeBSD prevzel mehanizem MAC (mandatory access control - obvezen nadzor dostopa) ter datotečna sistema ACL (Access Control Lists) in UFS2. Podpira tudi šifrirane datotečne sisteme (sistem GDBE), izboljšano večprocesorsko delovanje in rešitev KSE za nitenje v razmerju m:n med jedrom in uporabniškim novojem. Knjižnica s to rešitvijo je od različice 5.3 dalje privzeta.

Ports uredi

Sistem ports omogoča pregledno nameščanje programske opreme, ki so jo priredili za ta operacijski sistem. V imeniški hierarhiji so datoteke Makefile, tako lahko nameščamo in odstranjujemo programe z ukazom make. Za vsak takšen programski paket skrbi vzdrževalec, ki je odgovoren, da sledi novostim v razvoju tega paketa. Vnaprej prevedeni paketi (angl. »packages«) so običajno na voljo v dveh različicah: za vejo 4.x in za 5.x. Pakete za 4.x je največkrat mogoče namestiti tudi na sisteme z vejo 5.x.

Dovoljenje uredi

FreeBSD je izdan pod dovoljenjem BSD (Berkeley Software Distribution), ki vsakomur dovoljuje uporabo in nadaljnje razpečevanje, dokler se ohranita oznaki o avtorskih pravicah in dovoljenju BSD. V nasprotju z GPL to ne preprečuje uporabe in razpečevanja delov kode pod drugimi dovoljenji.

Hčerinski projekti uredi

Dovoljenje BSD omogoča, da se iz osnovnega FreeBSD izpelje hčerinske projekte. Nekateri izmed njih so:

  • GNU/FreeBSD je skupek FreeBSDjevega jedra z orodji projekta GNU. Razvija ga Debian.
  • DragonFly BSD se je odcepil od različice 4.8 zaradi nestrinjanja nekaterih razvijalcev z zasnovo veje 5.x.
  • FreeSBIE je »živa« distribucija FreeBSD, ki se zažene in deluje s plošče CD. Pripravlja jo skupina italijanskih uporabnikov *BSD.
  • Frenzy je podobna »živa« distribucija, namenjena predvsem rusko govorečim uporabnikom. Pripravljajo jo v Ukrajini.
  • BSDeviant je še ena »živa« distribucija, ki jo je mogoče spraviti na Mini CD-R.
  • PicoBSD se zažene z diskete. Na voljo je več izvedenk za različno strojno opremo.
  • Darwin je soroden operacijski sistem, ki se prvenstveno razvija za Applove računalnike in je precej prevzel iz FreeBSD.
  • m0n0wall je paket za vdorobrane (požarne zidove) in temelji na FreeBSD

Viri in opombe uredi

  1. ↑ https://www.freebsd.org/releases/13.1R/announce/

Literatura uredi

  • Michael Lucas, Absolute BSD, The Ultimate Guide to FreeBSD, No Starch Press, julij 2002. ISBN 1-886411-74-3.
  • Dru Lavigne, BSD Hacks, 100 Industrial-Strength tips for BSD users and administrators, O'Reilly, maj 2004. ISBN 0-596-00679-9.
  • Michael Urban, Brian Tiemann, FreeBSD Unleashed, Second Edition, Sams Publishing, april 2003. ISBN 0-672-32456-3.
  • Greg Lehey, The Complete FreeBSD, 4th Edition, Documentation from the Source, O'Reilly, april 2003 ISBN 0-596-00516-4.
  • Marshall Kirk McKusick, George V. Neville-Neil, The Design and Implementation of the FreeBSD Operating System, Addison Wesley Professional, avgust, 2004. ISBN 0-201-70245-2. [4] (http://www.awprofessional.com/titles/0201702452 Arhivirano 2005-02-08 na Wayback Machine.)
  • Ted Mittelstaedt, The FreeBSD Corporate Networkers Guide, Addison-Wesley, december 2000. Paperback, book & CD edition, 401 pages. ISBN 0-201-70481-1.
  • The FreeBSD Handbook, Volume 1 : User Guide, 3rd Edition, FreeBSD Documentation Project, FreeBSD Mall, Inc., november 2003 ISBN 1-57176-327-9.
  • The FreeBSD Handbook, Volume 2 : Admin Guide, 3rd Edition, FreeBSD Documentation Project. FreeBSD Mall, Inc., september 2004 ISBN 1-57176-328-7.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=FreeBSD&oldid=5820531«