Wikipedija

Franja Trojanšek

slovenska pesnica
(Preusmerjeno s strani Franja Trojanšek Dekleva)

Franja Trojanšek, poročena Dekleva, slovenska pesnica, * 30. januar 1867, Mengeš, † 13. februar 1935, Mengeš.

Franja Trojanšek
Portret
Rojstvo30. januar 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Mengeš
Smrt13. februar 1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (68 let)
Mengeš
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Avstro-Ogrska
Poklicpesnica, pisateljica

Življenje in delo uredi

Rodila se je gostilničarju Francu Trojanšku in daljni sorodnici Franceta Prešerna Mariji (roj. Prešeren). Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju in Šmihelu pri Novem mestu. Kljub nadarjenosti ji starši niso mogli omogočiti nadaljnjega šolanja. Pri desetih letih je zbolela in oglušela. Dodatno znanje je pridobivala z branjem in v pogovorih s študenti in izobraženci, ki so se zbirali v očetovi gostilni[1]. Med njimi so bili tudi pesniki Anton Medved,[2] Josip Murn ter Franjina sestrična Vida Jeraj. Trojanškova se je sporazumevala z branjem listkov, na katere je odgovarjala ustno. Leta 1914 se je omožila z bivšim davkarjem in trgovcem Jožetom (Josipom) Deklevo. Otrok nista imela.

Najverjetneje je začela pesniti pod vplivom kamniškega pesnika in študenta bogoslovja Antona Medveda. Prvo pesem je objavila v Vrtcu[3] leta 1890. Tri pesmi je v letih 1891 in 1892 objavila v Domu in svetu pod psevdonimom Gorislava, največ pesmi pa kot Zorana v tržaški Slovenki od leta 1898 do 1901. Od leta 1902 do 1929 ni pesnila. Leta 1930, 1931 in 1933 je v Ženskem svetu izšlo pet njenih pesmi. Večina pesmi (okoli 300) je ostala v rokopisu.[4] Pisala je tudi prozo. Pod psevdonimom Zorana je v Slovenski gospodinji leta 1911 objavila Pavlinko, v Domovini pa leta 1923 Na maškeradi in Zaklenjen spomin ter leta 1924 Žaloigro prevaranih.

Njeno obzorje je zaradi gluhote prostorsko omejeno na dom, vrt s cipresami in cvetjem ter podeželsko okolico. Vtise o svetu opisno lirično izpoveduje. Tematizira nezvesto ljubezen in socialno problematiko svojega časa, ne pa tudi prve svetovne vojne, vsakdanjih kmečkih opravil in religioznih tem, kljub odraščanju v verni družini in šolanju v samostanu. Materinski in otroški motivi se ne pojavljajo. Manjše število pesmi je domoljubnih. Priložnostne pesmi se navezujejo na slovenske književnike (npr. na Murna in Gregorčiča, Levstikovo, Medvedovo in Cimpermanovo smrt in obletnico Trdine), priložnosten je tudi epigram Hribarjevim Popevčicam milemu narodu. V tistih verzih, ki niso bili namenjeni javnosti, je bolj osebna in sproščena. V njih izraža globoko žalost in razočaranje zaradi prikrajšanosti v življenju. Značilna je naklonjenost do živobarvnega cvetja. Njena poezija je brezglasna (ni šumenja, žuborenja ali petja). Besedišče je minimalistično, s podobami narave je izražala čustva in razpoloženje.

Kljub Murnovi literarni vzgoji je njeno poezijo izrazito oblikovala Medvedova lirika. V začetnih delih je razpoznaven vpliv Gregorčiča, Stritarja, Aškerca in ponekod Jenka. Čeprav je živela v času moderne, njene pesmi sledijo realistični poetiki. Marja Boršnik jo skupaj z Vido Jeraj in Kristino Šuler uvršča med izrazitejše pesnice Slovenke.

Viri uredi

  • Anton Gorjup: Ob sedemdesetletnem jubileju »Mengeške godbe«. Mengeški zbornik: 1154–1954 I. del. Mengeš: Pripravljalni odbor za proslavo 800-letnice Mengša, 1954. 99–108. (COBISS) dLib
  • Ivan Vidali: Iz zapuščine pesnice Zorane. Mengeški zbornik II. del, II. zvezek. Mengeš: Pripravljalni odbor za proslavo 800-letnice Mengša, 1969. 63–96. (COBISS) dLib
  • Ivan Vidali: Pesniška zapuščina Franje Trojanšek - Zorane. Kamniški zbornik IX. Kamnik: Občina, 1963. 11–44. (COBISS) dLib
  • Mestna knjižnica Kranj: Trojanšek (Dekleva), Franja.[mrtva povezava] Gorenjci.si 4. marca 2017.
  • Slovenski biografski leksikon Trojanšek, Franja (1867–1935).
  • Viktor Smolej: Franja Trojanšek - Zorana. Mengeški zbornik: 1154–1954 I. del. Mengeš: Pripravljalni odbor za proslavo 800-letnice Mengša, 1954. 130–131. (COBISS) dLib

Opombe uredi

  1. ↑ Franja je podedovala očetovo gostilno, v kateri se je zbirala tedanja naprednjaška mengeška družba. V hiši je svoje prostore dobilo tudi liberalno Bralno društvo. Po smrti Franje leta 1935 in njenega moža leta 1944 je posestvo podedoval njegov nečak, ki je živel v Vojvodini. Hišo z vrtom in zemljiščem »Kebrovega« posestva, ki je bilo pred tem v lasti Trojanškove, je prodal Mengeški godbi. Vselila se je leta 1947.
  2. ↑ Franja je nekaj podatkov o njem nepazljivo zaupala Josipu Premku, ki jih je vključil v novelo Sorodni duši.
  3. ↑ Časopis Vrtec.
  4. ↑ Ivan Vidali je leta 1954 na podstrešju Franjine rojstne hiše v Mengšu našel njeno pesniško zapuščino, ki jo je nato tudi hranil. Vsebovala je rokopise pesmi, odlomek kritike Medvedovih Poezij in drugo gradivo. V zapuščini pa ni bilo Franjine leposlovne proze.

Nadaljnje branje uredi

 
Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:
  • Franja Trojanšek med darovalci za Rdeči križ balkanskih držav. Slovenski narod 45/276 (30. november 1912). 7. (COBISS) dLib
  • Ivan Zika: Zoranina proza. Mengeški zbornik II. del, II. zvezek. Mengeš: Pripravljalni odbor za proslavo 800-letnice Mengša, 1969. 97–99. (COBISS) dLib
  • Obvestilo o prireditvi Bralnega društva v gostilni gdč. Franje Trojanšek. Slovenski narod 40/21 (25. januar 1907). 3. (COBISS) dLib
  • Oglas za poroko Franje Trojanšek. Slovenski narod 47/130 (10. junij 1914). 11. (COBISS) dLib
  • Osmrtnica ob smrti Franje Trojanšek. Jutro 16/38 (15. februar 1935). 8. (COBISS) dLib
  • Pika na (pesm)i: Prof. Majda Artač Sturman o Franji Trojanšek. Novi glas 11. marca 2016.
  • Stane Stražar. Mengeš in Trzin skozi čas. Mengeš, Trzin: Odbor pri Krajevni skupnosti, 1993. 442–443 (COBISS)
  • Zoranin dom propada. Ljubljanski dnevnik 17/216 (1967). 20. (COBISS)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Franja_Trojanšek&oldid=6037518«