Wikipedija

Francoska kolonialna arhitektura

Francoska kolonialna arhitektura vključuje več slogov arhitekture, ki so jih uporabljali Francozi med kolonizacijo. Številne nekdanje francoske kolonije, zlasti tiste v Jugovzhodni Aziji, prej niso želele promovirati svoje kolonialne arhitekture kot prednosti za turizem; vendar je v zadnjem času nova generacija lokalnih oblasti arhitekturo nekoliko »poprijela« in jo začela oglašati.[1] Francoska kolonialna arhitektura ima dolgo zgodovino, ki se je začela v Severni Ameriki leta 1604 in je bila najbolj aktivna na zahodni polobli (Karibi, Gvajana, Kanada, Louisiana) do 19. stoletja, ko so Francozi svojo pozornost bolj usmerili v Afriko, Azijo in Pacifik.[2]

Vietnamska predsedniška palača v Hanoju je bila zgrajena med letoma 1900 in 1906 za gostovanje francoskega generalnega guvernerja Indokine.

V Kanadi uredi

Francoske naselbine v Kanadi segajo v sredino 16. stoletja do francoskega poraza v sedemletni vojni, kjer je Angleška krona leta 1763 kot rezultat Pariške pogodbe priključila Novo Francijo. Naselja v regijah so bila obsežna, zato se bogata arhitekturna zapuščina iz tistega obdobja kaže zlasti v mestu Québec, pa tudi v mestu Montréal ki ima precejšnje število kanadskega prebivalstva. Večina stavb, zgrajenih v francoskem kolonialnem obdobju, je uporabljala težek leseni okvir iz hlodov, nameščen navpično na prag, poteaux-sur-sol ali v zemljo, poteaux-en-terre. Za nabijanje med hlodi so uporabljali polnilo iz apnene malte ali gline, pomešane z drobnimi kamenčki (pierotage) ali mešanico blata, mahu in živalske dlake (bousillage). Velikokrat bi kasneje polnilo zamenjali z opeko. Ta metoda gradnje je bila uporabljena v državi Illinois in Louisiana. Splošne značilnosti francoskega kolonialnega stanovanja so vključevale dvignjeno klet, ki je podpirala tla primarnih bivalnih prostorov doma. Zunanje stopnice so bile še en pogost element; stopnice so se pogosto povzpele do značilne verande v polni dolžini ali galerije na fasadi hiše. Streha nad verando je bila običajno del celotne strehe. Francoske kolonialne strehe so bile strme dvokapne strehe z mansardami ali čopaste dvokapne strehe. Na verando ali galerijo se je pogosto dostopalo skozi francoska okna (vrata). Francoski kolonialni domovi na ameriškem jugu so običajno imeli zunanje stene s štukaturo.[3]

  •  
    Mesto Quebec predstavlja verjetno najboljši primer urbane kolonialne arhitekture v Severni Ameriki
  •  
    Manoir Boucher-De Niverville, ki se nahaja v Trois-Rivières v provinci Quebec, je bil zgrajen sredi 17. stoletja
  •  
    Château Ramezay je eden najbolje ohranjenih dvorcev v Montrealu, zgrajen leta 1705..
  •  
    Maison François-Jacquet-Dit-Langevin, ki se nahaja v središču starega Quebeca, je bila zgrajena leta 1675.
  •  
    Hiša LeBer-LeMoyne je bila pomembna trgovska postaja, ko je bila zgrajena v poznem 17. stoletju. Danes je v zgodovinskem muzeju v Montrealu.
  •  
    Katedrala-bazilika Notre-Dame de Québec, ki se je začela leta 1647, je najstarejša cerkev v Ameriki severno od španskih kolonij na Floridi in Novi Mehiki.

V Združenih državah Amerike uredi

Francoski kolonialni slog je bil eden od štirih domačih arhitekturnih slogov, ki so se razvili v kolonialnem obdobju v območju, ki je postalo Združene države Amerike. Drugi slogi so bili jurijanski, nizozemski kolonialni in španski kolonialni. Francoski kolonialni slog se je razvil v naseljih držav Illinois in Francoske Louisiane. Domneva se, da so nanj predvsem vplivali gradbeni slogi francoske Kanade in Karibov.[4] Začetek je bil leta 1699 z ustanovitvijo Francoske Louisiane, vendar so ga nadaljevali še potem ko je Španija leta 1763 prevzela nadzor nad kolonialnim ozemljem. Slogi gradnje, ki so se razvili v francoskem kolonialnem obdobju, vključujejo kreolsko kočo, kreolsko mestno hišo in francosko kreolsko plantažno hiša.[5]

  •  
    Uršulinski samostan v New Orleansu, zgrajen ok. 1752. Je najstarejša ohranjena stavba iz francoskega kolonialnega obdobja v New Orleansu. Je primer štukaturne opečne gradnje.
  •  
    Hiša Gabriela Peyrouxa v New Orleansu, zgrajena ok. 1780, je primer gradnje briquette-entre-poteaux (opeka med stebri).
  •  
    Plantaža Lorreins, znana tudi kot stara španska carinarnica, v New Orleansu, zgrajena ok. 1784
  •  
    Plantaža Destrehan blizu Destrehana, župnija St. Charles, Louisiana, zgrajena ok. 1787, deli so bili spremenjeni leta 1840, da odražajo neogrški slog.
  •  
    Hiša Bequette-Ribault v Ste. Geneviève, Missouri, c. 1789 je primer gradnje poteaux-en-terre.
  •  
    Hišni muzej Louisa Bolduca v Ste. Geneviève, Missouri, c. 1792 je primer gradnje poteaux-sur-sol.
  •  
    Parlange Plantation House v Mixu v Louisiani je bila zgrajena c. 1754 in je zgodnji primer francoske kolonialne arhitekture v Združenih državah.

V Jugovzhodni Aziji uredi

 
Bistro v središču Hanoja s secesijskim in kolonialnim dizajnom

Francoska kolonizacija treh držav v Celinski jugovzhodni Aziji – Vietnama, Laosa in Kambodže, znanih kot Francoska Indokina v 19. in 20. stoletju, je pustila trajno arhitekturno zapuščino. Večina francoskih kolonialnih stavb, ki so zdaj večinoma spremenjene za javno uporabo, je v velikih mestnih območjih in sicer v Hanoju in Hošiminh]]u (Vietnam) ter v Phnom Penhu (Kambodža).

Vietnam uredi

Različne kolonialne stavbe in konstrukcije so postale priljubljene turistične destinacije. Glavne znamenitosti, ki so postale ikone mest, vključno s Hanojem in Hošhiminhom so:

Kambodža uredi

V Phnom Penhu:

  • Centralna tržnica, Phnom Penh
  • Kraljeva železniška postaja
  • Hotel Le Royal
  • Nacionalna knjižnica Kambodže
  • Villa Picturesque[6]
  • Unescova kitajsko-kmerska vila
  •  
    Pošta Phnom Penh
  •  
    Kraljeva železniška postaja Phnom Penh
  •  
    Raffles Hotel Le Royal
  •  
    Unescov urad v Phnom Penhu
  •  
    Železniška postaja v Battambangu
  •  
    Stavba v Kampotu

Laos uredi

  •  
    Tipična kolonialna hiša v Luang Prabangu
  •  
    Hiša umetnosti in obrti v francoskem slogu v Vientianu

V Afriki uredi

Severna Afrika uredi

Francoska kolonialna arhitektura iz 19. in zgodnjega 20. stoletja je značilna za evropska okrožja večine alžirskih in tunizijskih mest, pa tudi za Casablanco v Maroku. Sredi 20. stoletja je Alžir postal pomembno središče modernistične arhitekture.

  •  
    Bazilika Notre-Dame d'Afrique, Alžir, Alžirija
  •  
    Stanovanjska stavba v Casablanci, Maroko
  •  
    Stanovanjska stavba v Alžiru, Alžirija
  •  
    Stanovanjska stavba na Rue Didouche-Mourad, Alžir, Alžirija (prej Rue Michelet)
  •  
    Rue d'Isly v Alžiru (začetek 20. stoletja)
  •  
    Lycée Bugeaud v Alžiru (začetek 20. stoletja)

Zahodna Afrika uredi

Francosko kolonialno arhitekturo najdemo v številnih velikih in srednje velikih zahodnoafriških mestih, s posebno pomembno koncentracijo v nekdanjem glavnem mestu Saint-Louis v Senegalu.

  •  
    Rue Lebon v Saint Louisu (okoli 1900)
  •  
    Kolonialne hiše v Saint Louisu

Centralna Afrika uredi

Brazzaville, glavno mesto Konga, in Douala, največje mesto Kameruna, imata veliko francoskih kolonialnih stavb.

  •  
    Sedež francoskega generalnega komisarja v Brazzavillu (okoli 1896–1910)
  •  
    Gospodarska zbornica v Douali, Kamerun
  •  
    Palača pravice v Douali
  •  
    Nekdanja rezidenca francoskega regionalnega guvernerja v Douali

Sklici uredi

  1. ↑ http://www.eng.hochiminhcity.gov.vn/abouthcmcity/Lists/Posts/Post.aspx?CategoryId=10&ItemID=5440&PublishedDate=2005-03-13T11:19:09Z/
  2. ↑ »Architecture and Urbanism in the French Atlantic Empire | McGill-Queen's University Press«. www.mqup.ca.
  3. ↑ Bigolin, Steve. "The Landmarks of Barb City"[mrtva povezava], Daily Chronicle, 28 February 2005. Retrieved 15 February 2007.
  4. ↑ Gamble, Robert Historic architecture in Alabama: a guide to styles and types, 1810-1930, page 180. Tuscaloosa, Alabama: The University of Alabama Press, 1990. ISBN 0-8173-1134-3.
  5. ↑ »French Creole Architecture«. Louisiana Division of Historic Preservation. National Park Service's National Register of Historic Places. Pridobljeno 2. avgusta 2008.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Francoska_kolonialna_arhitektura&oldid=6118170«