Franc Dakskobler
Franc Dakskobler, slovenska učitelj, pedagoški pisec in prevajalec, * 10. november 1906, Trst, † 8. junij 1983, Padova.
| Franc Dakskobler | |
|---|---|
| Rojstvo | 10. november 1906 Trst |
| Smrt | 8. junij 1983 (76 let) Padova |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Italija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska_crowned.svg){kind=small} Kraljevina Italija |
| Poklic | učitelj, prevajalec |
Življenje in delo uredi
Obiskoval je učiteljišče v Tolminu (1922-1926). Sprva je služboval na Livških Ravnah (1926-1927) in Podbrdu (1927-1931) nato pa je bil kot cela vrsta slovenskih učiteljev prestavljen v notranjost Italije; najprej v kraj Marostica pri Vicenzi, kjer je ostal do 1942, od tam pa v Padovo, kjer je poučeval vsa nadaljnja leta do upokojitve 1972. V kraju Marostica je ustanovil srednjo trgovsko šolo, ki je kasneje postala državna šola. Na njej je 11 let poučeval po nekaj ur tedensko. Po prihodu v Padovo se je v okviru sindikata boril za učiteljske pravice, sprva kot član izvršnega odbora, potem pa kot deželni tajnik sindikata učiteljev.[1] Veliko je pisal o pedagoških in stanovskih vprašanjih ter sestavljal učbenike. Za italijanske oddaje koperskega radia je pripravljal literarrne portrete in predstavil nad 50 slovenskih pesnikov in pisateljev, tudi s prevodi iz nekaterih njihovih del.[2] Izšli so njegovi prevodi del Svetlane Makarovič (Kosovirja na leteči žlici, Vrček so razbili, Miška spi), Antona Ingoliča (Tajno društvo PGC, v prevodu La Banda dei Chiodi), Frana Milčinskega in Toneta Seliškarja ter še nekaterih drugih slovenskih književnikov.
Viri uredi
Zunanje povezave uredi
- Brecelj Marijan. »Dakskobler Franc«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
