Fiziologija vadbe, z drugimi besedami fiziologija telesne aktivnosti, spada med medicinske stroke, ki vključujejo preučevanje akutnega odziva in kronične adaptacije na vadbo. Razumevanje učinka vadbe zahteva proučevanje specifičnih sprememb v mišičnem, srčno-žilnem in nevrohumoralnem sistemu, ki vodijo v spremembe funkcionalne kapacitete ter moči, ki so lahko posledica vadbe vzdržljivosti in vadbe moči [1]. Učinek vadbe na telo je definiran kot reakcija na adaptacijske odzive telesa, nastale [2] zaradi vadbe, oziroma kot povišanje presnove zaradi vadbe [3].

Vadbeni fiziologi preučujejo vpliv vadbe na patologijo ter mehanizme, preko katerih lahko vadba zmanjšuje ali prepreči napredovanje različnih bolezenskih stanj.

Zgodovina

uredi

Britanski fiziolog Archibald Hill je leta 1922 predstavil koncept maksimalne porabe kisika in kisikovega dolga [4] [5]. Hill in nemški zdravnik Otto Meyerhof sta si leta 1922 razdelila Nobelovo nagrado na področju fiziologije in medicine za njuno delo povezano z energijsko presnovo mišic [6]. Izhajajoč iz tega dela so znanstveniki nato začeli z merjenjem porabe kisika med vadbo. Z najbolj vidnim prispevkom k temu so pripomogli Henry Taylor iz Univerze Minnesota, skandinavski znanstvenik Per-Olof Astrand, Bengt Saltin v 50-ih in 60-ih letih, Harvardski laboratorij za testiranje izčrpanosti, Nemške univerze ter tudi Raziskovalni center za mišice v Kobenhavnu [7] [8].

  1. Awtry, Eric H.; Balady, Gary J. (2007). "Exercise and Physical Activity". In Topol, Eric J. (ed.). Textbook of Cardiovascular Medicine (3rd ed.). Lippincott Williams & Wilkin. p. 83. ISBN 978-0-7817-7012-5
  2. Bompa, Tudor O.; Haff, G. Gregory (2009) [1983]. "Basis for Training". Periodization: Theory and Methodology of Training (5th ed.). Champaign, Illinois: Human Kinetics. pp. 12–13. ISBN 9780736085472.
  3. Lee, Buddy (2010). Jump Rope Training (2nd ed.). Human Kinetics. p. 207. ISBN 978-0-7360-8978-4.
  4. Hale, Tudor (2008-02-15). "History of developments in sport and exercise physiology: A. V. Hill, maximal oxygen uptake, and oxygen debt". Journal of Sports Sciences. 26 (4): 365–400. doi:10.1080/02640410701701016. ISSN 0264-0414. PMID 18228167. S2CID 33768722
  5. Bassett, D. R.; Howley, E. T. (1997). "Maximal oxygen uptake: "classical" versus "contemporary" viewpoints". Medicine & Science in Sports & Exercise. 29 (5): 591–603. doi:10.1097/00005768-199705000-00002. ISSN 0195-9131. PMID 9140894.
  6. "The Nobel Prize in Physiology or Medicine 1922". NobelPrize.org. Retrieved 2018-10-11.
  7. Seiler, Stephen (2011). "A Brief History of Endurance Testing in Athletes" (PDF). SportScience. 15 (5)
  8. "History of Exercise Physiology". Human Kinetics Europe. Retrieved 2018-10-11