Fojba (luna)
Feba (grško Φοίβη: Foíbe) je nepravilni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.
 | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | W. H. Pickering |
| Datum odkritja | 17. marec, 1899 / 16. avgust, 1898 |
| Oznake | |
| Saturn IX | |
| Značilnosti tira[1] | |
| 12,955.759 km | |
| Izsrednost | 0,1562415 |
| 550,564636 dni | |
| Naklon tira | 173,04° (na Saturnov ekvator) |
| Obkroža | Saturn |
| Fizikalne značilnosti | |
| Razsežnosti | 230×220×210 km |
| Masa | 0,8292 ± 0,0010×1019 kg [1] |
Srednja gostota | 1,6342 ± 0,049 g/cm3 [1] |
| ~0,049 m/s2 | |
| ~0,10km/s | |
| 0,38675 d (9 h 16 min 55,2 s) [2] | |
| 152,14° [3] | |
| Albedo | 0,06 |
Odkritje in imenovanjeUredi
Luno Febo je odkril William Henry Pickering 17. marca, 1899 na fotografskih ploščah, ki so bile narejene že 16. marca leta 1898 na observatoriju Arequipa (Peru). Posnetek je naredil DeLisle Stewart[4][5][6][7][8]. To je bil prvi satelit, ki so ga odkrili s pomočjo fotografije. Imenovali so jo po Febi (Titanka) iz grške mitologije.
Fizikalne lastnostiUredi
Luna Feba je bila več kot 100 let od Saturna najbolj oddaljeni znani satelit dokler niso v letu 2000 odkrili še veliko manjših satelitov. Feba je 4-krat bolj odddaljena od Saturna kot njena najbližja soseda luna Japet.
Luna Feba je skoraj okrogla. Njen povprečni premer je okoli 1/15 premera Lune. Okoli svoje osi se zavrti vsakih 9 ur, Saturn pa obkroži v 18 mesecih. Temperatura na njeni površini je samo 75K.
Predvideva se, da je luna sestavljena iz kamnin (50%). Notranje Saturnove lune vsebujejo samo 35% kamnin. Zaradi tega predvidevajo, da je luna Feba v resnici ujeti Kentaver.
Material, ki ga zaradi padcev meteorjev odnese s površine, verjetno povzroča temno površino na luni Hiperion. Možno je tudi, da so vse manjše lune (pod 10 km v premeru), nastale ob trkih večjih teles na luno Febo.
PovršinaUredi
Površina lune Feba je polna kraterjev. Nekateri kraterji imajo premer tudi do 80 km. Eden med njimi ima stene visoke 16 km. Feba ima majhen albedo (0,06), kar pomeni, da ima kot saje temno površino. Zaradi izredno temne površine so dolgo mislili, da je ujeti karbonatni asteroid. Te vrste asteroidov bi lahko bile sestavljene iz snovi, ki je sestavljala prvotno snov, iz katere je nastalo Sonce. Posnetki sonde Cassini-Huygens so pokazali, da so kraterji različno svetli. To pomeni, da je pod površino veliko vodnega ledu. Temna površina je verjetno debela od 300 do 500 m. Razen tega so na površini odkrili velike količine ogljikovega dioksida, kar se nikoli ne najde na asteroidih.
Zunanje povezaveUredi
- Posnetki, ki jih je naredila sonda Cassini (nemško)
- Podatki in posnetki lune Febe (angleško)
- Feba in Cassini (nemško)
- Podatki o satelitih (angleško)
Opombe in referenceUredi
- ↑ 1,0 1,1 Jacobson, R. A. (2006). »The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data«. The Astronomical Journal. 132: 2520–2526.
{{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter|coauthors=(predlagano je|author=) (pomoč); Prezrt neznani parameter|month=(pomoč) - ↑ Seidelmann, P. K.; Abalakin, V. K.; Bursa, M.; Davies, M. E.; de Bergh, C.; Lieske, J. H.; Oberst, J.; Simon, J. L.; Standish, E. M.; Stooke, P.; and Thomas, P. C.Report of the IAU/IAG Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites: 2000 Arhivirano 2018-10-31 na Wayback Machine.
- ↑ Porco, C. C.; et al., Cassini Imaging Science: Initial Results on Phoebe and Iapetus, Science, Vol. 307, No. 5713 (February 25, 2005), pp. 1237–1242 DOI: 10.1126/science.1107981
- ↑ Pickering, E. C.; Harvard College Observatory Bulletin, 49 (March 17, 1899)
- ↑ A New Satellite of Saturn, Astronomical Journal, Vol. 20, No. 458 (March 23, 1899), p. 13
- ↑ Pickering, E. C.; A New Satellite of Saturn, Astrophysical Journal, Vol. 9, No. 4 (April 10, 1899), pp. 274–276
- ↑ Pickering, E. C.; A New Satellite of Saturn, Astronomische Nachrichten, Vol. 149, No. 10 (April 29, 1899), pp. 189–192 (same as above)
- ↑ A Ninth Satellite to Saturn, The Observatory, Vol. 22, No. 278 (April 1899), pp. 158–159