Farmacevtska oblika za inhaliranje
Farmacevtska oblika za inhaliranje ali farmacevtska oblika za vdihavanje je tekoča ali trdna farmacevtska oblika za aplikacijo v obliki pare ali aerosolov (disperzija trdnih ali tekočih delcev v plinu) v pljuča za dosego lokalnega ali sistemskega učinka.[1] Farmacevtske oblike za inhaliranje omogočajo dostavo zdravilne učinkovine neposredno v pljuča, s tem pa se bistveno zmanjša izpostavljenost drugih delov organizma zdravilu.[2] Vsebujejo eno ali več zdravilnih učinkovin, raztopljenih ali dispergiranih v ustreznem vehiklu. Vsebujejo lahko tudi potisne pline, sotopila, redčila, konzervanse, solubilizatorje in stabilizatorje ter druge pomožne snovi. Pomembno je, da pomožne snovi nimajo neželenih učinkov na sluznico dihalnih poti ali epitelne migetalke. Lahko so na voljo v večodmernih ali enoodmernih vsebnikih.[3]
Med zdravili, ki se pogosto uporabljajo v oblikah za inhaliranje, so na primer zdravila za zdravljenje astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni.[2]
Podvrste uredi
Sklici uredi
- ↑ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
- ↑ 2,0 2,1 O pravilni in varni uporabi zdravil. Urednica: Tatjana Kogovšek Vidmar. 2. Dan slovenskih lekarn. 26. september 2006, Slovensko farmacevtsko društvo, 2006.
- ↑ Šmid Korbar J., Kristl J. Oficinalne farmacevtske oblike. MED RAZGL 1999; 38: 569–589.
- ↑ Formularium Slovenicum: slovenski dodatek k Evropski farmakopeji – FS 2.0, Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 2005: 73–76.
- ↑ Formularium Slovenicum 3.1. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. 2012. str. 585-589. ISBN 978-961-6383-30-1.