Odpre glavni meni

Eriejsko jezero

jezero v Severni Ameriki

Eriejsko jezero (angleško Lake Erie) je jezero iz skupine Velikih jezer v Severni Ameriki, ki leži na meji med Združenimi državami Amerike in Kanado. Je po prostornini najmanjše in najplitvejše od Velikih jezer, po površini pa je drugo najmanjše za Ontarijskim jezerom. Glavni pritok je reka Detroit, ki prinaša vodo iz Huronskega jezera, na vzhodni konici pa se izliva reka Niagara, ki teče proti severu v Ontarijsko jezero.

Satelitski posnetek 9. januarja 2014
Satelitski posnetek 9. januarja 2014
Eriejsko jezero (temnomodro) na zemljevidu Velikih jezer
Eriejsko jezero (temnomodro) na zemljevidu Velikih jezer
Lega Severna Amerika
Skupina Velika jezera
Koordinate 42°12′N 81°12′W / 42.2°N 81.2°W / 42.2; -81.2Koordinati: 42°12′N 81°12′W / 42.2°N 81.2°W / 42.2; -81.2
Glavni dotoki Detroit
Glavni odtoki Niagara
Wellandov prekop
Države porečja Kanada
Združene države Amerike
Maks. dolžina 388 km
Maks. širina 92 km
Površina 25.700 km²
Povp. globina 19 m
Maks. globina 64 m
Količina vode 484 km³
Zadrževalni čas vode 2,6 leta
Gladina (n.m.) 173 m
Otoki 24+
Naselja Buffalo, New York
Erie, Pensilvanija
Toledo, Ohio
Cleveland, Ohio
Termoelektrarna ob obali v kraju Avon Lake, Ohio

Zaradi majhne globine, ki v povprečju znaša le 19 metrov, se spomladi hitro segreje, pozimi pa zamrzne prej kot ostala Velika jezera. Predvsem južne obale so znane po rodovitni prsti, tu je razširjeno intenzivno kmetijstvo, ki ga spremlja gosta poselitev – v povodju je sedemnajst metropolitanskih območij s po več kot 50.000 prebivalci, od katerih je največje mesto Cleveland. Severni del pripada kanadski provinci Ontario, južnega pa si delijo ameriške zvezne države Michigan, Ohio, Pensilvanija in New York. Ima tudi ključen pomen kot transportna pot za surovine, ki jih predelujejo v industrijskih središčih tega dela regije. Neprehodne Niagarske slapove na reki Niagara so leta 1932 obšli z izgradnjo Wellandovega prekopa, skozi čigar zapornice lahko plujejo ladje razreda seawaymax.

Močno onesnaževanje iz kmetijskih in urbanih območij je že v 1950. letih vodilo do evtrofikacije in množičnega cvetenja voda, zaradi česar so v zadnjih desetletjih izvajali obsežne programe izboljšanja kakovosti vode in omejevanja onesnaževanja, ki so privedli do občutnega izboljšanja stanja, kljub temu pa še vedno občasno prihaja do množičnih pomorov rib in drugih težav.

ViriUredi

Zunanje povezaveUredi