Empir

Empir, tudi francoski cesarski slog (francosko empire = cesarstvo) je umetnostni slog poznega klasicizma, ki se je izoblikoval v Franciji za časa Napoleon Bonaparteja, ki je vladal kot cesar Napoleon I. Posebej se je razširil pri dekoraciji notranjih prostorov, umetniških in obrtniških delih (npr. pohištvena oprema, dekorativna keramika ipd.) ter pri oblačilni modi. Ta izredno plodoviti slog je trajal samo okoli desetletje. V empirski umetnosti so zaznani vplivi antične Grčije, rimske umetnosti, prisoten pa je tudi vpliv napoleonovih vojnih pohodov, Egipta ter renesanse.

Arhitektura uredi

Arhitekta Charles Percier in Pierre-François-Léonard Fontaine sta v tem novem slogu preuredila dvorca Malmaison in Saint-Cloud ter Tuilerijsko palačo. V Parizu so zgradili »Rue de Rivoli«, zgrajeni so bili spomeniki velikih dimenzij, npr. Arc de Triomphe du Carrousel in Slavolok zmage, Napoleonov steber na trgu Place Vendome in drugi). Pri dekoraciji prostorov v tem slogu so stropi pogosto kasetirani (razdeljeni na polja) in poslikani z motivi iz rimskega obdobja, zlasti iz Pompejev. V veliki meri se uporabljajo tkanine damast, velur, brokat, ter svila in saten, postelje imajo baldahine z bogato draperijo.

Pohištvo in oprema uredi

Pohištvo je strogo pravokotno razčlenjeno in simetrično. Pri izdelavi pohištva (komode, pisalniki, konzole, mize, tabureji, psihe in nočne omarice) se uporablja les mahagoni, okrašen z intarzijami in vložki iz biserne matice, slonovine, porcelana in fino cizeliranega brona. Moderni so bili zložljivi stoli, ležalniki in pohištvo s prevleko iz svetlečega črnega laka, okrašeno z bronastimi pozlačenimi antičnimi okrasi (znaki in simboli rimskih legij, orli, stebriči, svežnji protja, pa tudi listi palm, girlandami, stebri, vazami in lovorjevimi venci), največkrat v simetrični postavitvi.

Oblačilna moda uredi

Empir je znatno vplival na modo, ženske so nosile obleke z visoko dvignjenimi pasovi in dolgimi naborki, segajoče do tal, moški pa so nosili frak, široke hlače in dolge plašče. Po vzgledu hrvaških najemniških vojakov v francoski armadi in njihovih pisanih raznobarvnih ovratnih rut iz različnih materialov, so se na francoskem dvoru uveljavile moške kravate.

Slikarstvo in kiparstvo uredi

V slikarstvu so se uveljavili alegorijski in mitološki ter antični prizori, podobe razkošja in dosežkov Napoleona ter cesarstva. Na slikah so poudarjeni detajli, kar je značilno tudi za portrete iz tega obdobja. V kiparstvu je opazen vpliv Antonia Canove.

Vse do leta 1830 je Empirski slog prednjačil v umetnosti celotnega evropskega kontinenta, celo v Carski Rusiji, zatem ga je postopoma izrinil Bidermajer.

Sklici uredi

Viri uredi

Pischel-Fraschini, Gina Zgodovina umetnosti : slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, uporabna umetnost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969, (COBISS)

Glej tudi uredi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Empirski slog.