Elmas Mehmed Paša

Elmas Mehmed Paša je bil državnik in leta 1695-1697 veliki vezir Osmanskega cesarstva, * 1661, Doğanyurt, Osmansko cesarstvo, † 11. september 1697, Senta, Osmansko cesarstvo.

Elmas
Mehmed
Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
Na položaju
3. maj 1695 – 11. september 1697
MonarhMustafa II.
PredhodnikSurmeli Ali Paša
NaslednikAmdžazade Koprulu Husein Paša
Osebni podatki
Rojstvo1661
Doğanyurt, Osmansko cesarstvo  *
Smrt11. september 1697 (star 35–36 let)
Senta, Osmanska Srbija  *
Narodnostosmanska
Poklicpolitik
Verska opredelitev
sunitski islam
Vojaška služba
PripadnostOsmanska zastava Osmansko cesarstvo
Aktivna leta1695–1697
ČinVrhovni poveljnik
Oboroženi
konflikti
velika turška vojna

Vzdevek Elmas v turščini pomeni diamant in pomeni, da je bil slaven in čeden mož.

Zgodnja letaUredi

Bil je Turek iz Doğanyurta (prej Hoşalay) v sedanji turški provinci Kastamonu. Njegov oče je bil pomorski kapitan (turško reis). Med vladavino Mehmeda IV. je na sultanovo osebno zahtevo začel službovati v sultanovi palači. Bil je eden redkih osmanskih državnikov, ki so že v mladosti dosegli visok državni položaj. Med vladanjem Ahmeda II. je bil leta 1688 imenovan za dvornega kaligrafa oziroma pečatarja (turško nişancı) in naslednje leto za vezirja, ministra v osmanski vladi.[1]

Veliki vezirUredi

Osmansko cesarstvo je med veliko turško vojno po drugem obleganju Dunaja leta 1683 doživljalo obdobje porazov. Po usmrtitvi Kara Mustafa Paše je bilo od leta 1683 do 1695 v vladi 11 velikih vezirjev. Elmasa Mehmed Pašo je za velikega vezirja imenoval sultan Mustafa II. 2. maja 1695. Bil je uspešnejši od svojih neposrednih predhodnikov in je skupaj s sultanom v bitkah pri Lugosu in Ulašu, premagal habsburško vojsko.

Elmas Mehmed Paša ni bil samo vojskovodja. Poskušal je tudi reformirati državno blagajno. Eden od največjih problemov osmanskega gospodarstva v 17. stoletju so bili razvrednoteni kovanci, zato je zbral različne kovance, tudi evropske, in začel v imenu Mustafe II. kovati nov zlat in srebrn denar.[2]

Bitka pri SentiUredi

V bitki pri Senti 22. septembra 1697 ni imel sreče. Habsburžani so pred bitko aretirali njemu podrejenega Džafer Pašo, od katerega je poveljnik habsburške vojske Evgen Savojski izvedel za osmanske načrte. Osmansko vojsko je napadel med njenim prečkanjem mostu čez Tiso.[3] Elmas Mehmed Paša je skušal organizirati umik in se boril z nediscipliniranimi vojaki, ki so se panično umikali. Po bitki so ga njegovi vojaki zadavili z vrvjo.

Dve leti kasneje je moralo Osmansko cesarstvo Karlovški mirovni sporazum in se sprijazniti z izgubo Ogrske.

SkliciUredi

  1. Ayhan Buz. Osmanlı Sadrazamları. Neden Kitap, İstanbul, 2009. str. 146-147. ISBN 978-975-254-278-5.
  2. Ottoman grand viziers' page (turščina).
  3. Yaşar Yüce, Ali Sevim. Türkiye tarihi Cilt III. AKDTYKTTK Yayınları, İstanbul, 1991. str. 227.
Politične funkcije
Predhodnik:
Surmeli Ali Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
3. maj 1695 – 11. september 1697
Naslednik:
Amdžazade Koprulu Husein Paša