Elektronsko poslovanje

Elektronsko poslovanje (ang. E-Business)

Elektronsko poslovanje je utemeljeno na elektronskem procesiranju in prenašanju podatkov, z drugimi besedami pomeni, da sklepamo posle v elektronski obliki. Podjetja lahko na različne načine komunicirajo z dobavitelji in odjemalci. Obstaja tudi elektronsko poslovanje med različnimi podjetji in posamezniki(Primer tega je elektronsko bančništvo), med posameznikom in različnimi državnimi ustanovami (Primer:Napoved dohodnine). Prehod podjetij na elektronsko poslovanje pomeni tudi krajši čas določenih operacij, pomeni pa tudi natančnejše in lažje dostopne informacije o stanju podjetja.

Z razvojem računalniških omrežij in interneta se je širilo tudi elektronsko poslovanje. Hitrost le-tega poslovanja je nekaj krat večja od navadnega poslovanja.

Elektronsko poslovanje v času COVID-19Uredi

Zaradi izbruha epidemije koronavirusne bolezni so bile mnoge države primorane sprejeti stroge ukrepe za zajezitev širjenja virusa. Več kot 100 držav širom sveta je do konca marca 2020 uvedla omejitve gibanja, kot tudi omejitve druženja iz združevanja ljudi.[1] Države kot na primer Nemčija, Slovenija ali Velika Britanija so iz preventivnih razlogov izdala navodila državljanom naj ne zapuščajo domov v kolikor le-to ni nujno potrebno. Prav tako so odredili začasno zaprtje vseh trgovin, ki ne prodajajo za življenje nujnih dobrin. Vsi takšni in podobni ukrepi so povzročili nenadno in drastično rast elektronskega trgovanja, kjer je število obiskov spletnih strani preseglo 14.3 milijarde.[2] Dane okoliščine so tako odločilno vplivale na pospešen razvoj takšne oblike trgovanja, saj je veliko trgovcev svoje moči usmerilo v trgovanje preko spleta, ker je bil fizični stik s strankami prepovedan.[3] Statistika kaže, da je bil Amazon daleč najbolj obiskana platforma za elektronsko poslovanje zaradi obsega svoje ponudbe, medtem ko je drugo mesto zasedel eBay.

Okoliščine so ljudi prisilile k opravljanju večjih nakupov preko spleta, kar se je odrazilo v 146% rasti naročil podanih preko spleta. Le v ZDA in Kanadi je delež narasel za 129%. Trend nakupovanja preko spleta bo predvidoma trajal še nekaj časa, saj si mnogi posamezniki še ne želijo nakupovati v fizičnih trgovinah.[4] Raziskava opravljena s strani podjetja Salesforce je pokazala, da se 36% vseh udeležencev (vzorec vzet iz različnih držav) ne namerava vrniti k nakupovanju v fizičnih trgovinah. Udeleženci iz ZDA prav tako pravijo, da opravljajo več nakupov preko spleta, kot so jih pred izbruhom pandemije COVID-19[5], dočim je 43% vprašanih v Veliki Britaniji mnenja, da bodo nakupovanje po pandemiji opravljali na enak način kot pred njo.[6]

Delež elektronskega poslovanja se je najbolj povečal v panogah kot so trgovine z živili, gospodinjskimi izdelki in zdravili. Po drugi strani pa so največji upad prihodkov beležili v restavracijah in pri potovalnih storitvah ter pri luksuznih dobrin in potovalnih pripomočkov (kovčki, torbe, ipd.).[7] Pri spletnih trgovinah in dostavnih službah so v prvih dveh tednih razglašene epidemije zabeležili precejšen porast naročil. Kot so povedali pri enem izmed večjih spletnih trgovcev na Slovenskem (Mimovrste), opažajo kar podvojeno rast prodaje, predvsem naročil opreme za delo od doma, med drugim prodajo več igričarskih naprav, naprav za fitnes in higienskih pripomočkov.[8] Družba Big Bang je prav tako opazila porast spletnih nakupov, toda žal ta ni mogla nadomestiti izpada prodaje na fizičnih lokacijah. Ker imajo že nekaj časa lastno dostavo, vnos in odvoz, jim epidemija ni predstavljala tako velikega problema, saj so morali prilagoditi le brezkontaktno in varno dostavo. Velika prednost Big Banga so tudi njihovi svetovalci, ki so se prestavili na spletno stran v pogovorno okno, kjer so na voljo strankam.[8] Poleg neživilskih naročil, pa se je povečal tudi nakup živil, kar za 67 %[9] in pa tudi dostava le teh na dom.

Z večanjem deleža elektronskega poslovanja, se veča tudi število problemov s katerimi se soočajo podjetja na ravni dobavnih verig, managementa, pomoči strankam in drugih oddelkov.[4] Dobavne verige so oslabljene zaradi omejitev uvoza in izvoza za mnoge izdelke, kar veliko podjetjem povzroča težave pri pridobivanju dobrin in surovin za proizvodnjo. Negativne posledice so bile prav tako opažene pri dostavi pošiljk, saj se je čas dostave podaljšal zaradi večjih pritiskov na dostavne službe. Poleg tega pa je pandemija razkrila številne druge težave kot so prekomerno zvišanje cen, prevare, različni varnostni problemi, itd. Prav tako so se ustvarile velike razlike med državami in znotraj njih, saj so številna manjša podjetja imela težave pri prilaganju in izvedbi novega načina poslovanja.[10]

Vrste elektronskega poslovanjaUredi

Kmalu po letu 1990 se je elektronsko poslovanje začelo hitro razvijati. Podjetja so ugotovila, da se marsikatera naloga lahko opravi hitreje in ceneje preko spleta. Svetovni svet jim je ponudil neskončno novih informacij in dostop do večjega števila potencialnih kupcev.

V elektronskem poslovanju so se razvile tri glavne oblike:

  1. podjetje - potrošnik (B2C)
  2. podjetje - podjetje (B2B)
  3. Javna in državna uprava - podjetja in posmezniki

SkliciUredi

  1. BBC. (4. april 2020). Coronavirus: The world in lockdown in maps and charts. Pridobljeno iz: https://www.bbc.com/news/world-52103747
  2. Statista. (April 2020). Most popular online retail websites worldwide in March 2020, by unique visitors. Pridobljeno iz: https://www.statista.com/statistics/274708/online-retail-and-auction-ranked-by-worldwide-audiences/
  3. Ecommerce Europe. (2020). Impact of the Coronavirus on e-commerce. Pridobljeno iz: https://www.ecommerce-europe.eu/wp-content/uploads/2020/03/Coronavirus-Survey-Report-Final.pdf
  4. 4,0 4,1 Columbus, L. (28. april 2020). How COVID-19 Is Transforming E-Commerce. Retrieved from Forbes: https://www.forbes.com/sites/louiscolumbus/2020/04/28/how-covid-19-is-transforming-e-commerce/#52677e1b3544
  5. Salesforce. (26. maj 2020). A Survey of 3,500+ Consumers Shows How COVID-19 Will Transform Shopping For the Long Haul. Pridobljeno iz: https://www.salesforce.com/company/news-press/stories/2020/5/salesforce-research-results/
  6. Competera. (19. maj 2020). COVID-19 shopping behavior: what products would customers rather buy online? [Infographic]. Pridobljeno iz: https://competera.net/resources/articles/ecommerce-online-shopping-behavior-retail-infographic
  7. Meyer, S. (2020). Understanding the COVID-19 Effect on Online Shopping Behavior. Pridobljeno iz: https://www.bigcommerce.com/blog/covid-19-ecommerce/#product-categories-shifting-during-covid-19
  8. 8,0 8,1 Kralj, A. (3. april 2020). Spletni nakupi v času koronavirusa: kaj kupujemo in kako hitra ter varna je dostava na dom? Pridobljeno iz: https://www.24ur.com/novice/slovenija/spletno-nakupovanje.html
  9. Križnik, B. (6. april 2020). Med epidemijo smo Slovenci na splošno kupovali več. Pridobljeno iz: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/med-epidemijo-smo-slovenci-na-splosno-kupovali-vec-296767.html
  10. WTO. (4. maj 2020). WTO report looks at role of e-commerce during the COVID-19 pandemic. Pridobljeno iz: https://www.wto.org/english/news_e/news20_e/rese_04may20_e.htm