Elektrodermalna aktivnost

EDA in človekov živčni sistemUredi

Človekov živčni sistem je v grobem sestavljen iz dveh glavnih delov - centralnega živčnega sistema (možgani in hrbtenjača) in perifernega živčnega sistema (vsi drugi živci). Slednji vključuje avtonomni živčni sistem (ANS) in somatski živčni sistem (SNS). ANS spremlja naš notranji svet in nadzoruje samodejne procese (npr. bitje srca, dihanje, prebava), SNS pa naš zunanji svet in nadzoruje naše prostovoljne procese.

ANS ima dve glavni komponenti - parasimpatično (omogoča shranjevanje energije, imenovano tudi "počitek in prebava" (rest and digest)) in simpatično (omogoča porabo energije, "boj ali beg" (fight or flight)). Simpatični živčni sistem olajša porabo energije v telesu, torej sistem "boj ali beg". Simpatični živčni sistem je del človeškega ANS, ki nadzoruje naš notranji svet, torej izvaja samodejne, prostovoljne procese (kot so dihanje, delovanje srca in ožilja, potenje).

EDA je mera električne aktivnosti človeške kože. V najbolj poenostavljeni različici je EDA merilo človeškega potenja. Potenje je posledica procesov termičnega nadzora telesa ali človeškega psihološkega stanja. Ko je človek psihološko vznemirjen, navdušen ali aktiviran, se njegova EDA poveča. Reaktivnost EDA je lahko opredeljena kot raven spremembe EDA od neke izhodiščne ravni (baseline).

Najvidnejši in zelo izčrpen pregled (pojavi, meritve, analize, aplikacije) električne aktivnosti človeške kože je podan v delu W. Boucsein, Electrodermal Activity.[1] Poenostavljeno verzijo osnov merjenja prevodnosti kože pa najdete v Geršak, Electrodermal activity - a beginner’s guide.[2][3]

Uporaba EDAUredi

EDA lahko spremljamo v nadzorovanem laboratorijskem okolju ali v realnem zunanjem okolju. V eksperimentih v kontroliranih laboratorijskih pogojih preskusne osebe opravljajo eksperimentalno nalogo v statičnem, običajno sedečem položaju (npr. delo za računalnikom), in to v nadzorovanih okoljskih pogojih (npr. nadzorovana relativna vlažnost in temperatura zraka, vibracije, zvočni hrup, osvetlitev prostora). Nadzorovani pogoji okolja zmanjšujejo zunanje motnje, ki lahko vplivajo na merilne instrumente, zagotavljajo manj nehotenih premikov preskusne osebe in omogočajo večjo osredotočenost preskusnih oseb. Po drugi strani spremljanje EDA v realnem življenju zunaj laboratorija zagotavlja bolj naravno in ekološko bolj veljavno okolje za ljudi. Posledično pa se znatno povečajo merilne napake zaradi EDA merilnikov, zaradi nihanja okoljskih parametrov, napak pri dinamični inštrumentaciji itd.  

V kliničnih okoljih in uporabni psihologiji se EDA pogosto uporablja za študije stresa in bolečine in študije človeških čustev. Uporablja se pri delovnih obremenitvah voznikov in človeških stanjih, kot so shizofrenija, panična motnja, tesnoba, multipla skleroza, hiperaktivnostna motnja s pomanjkanjem pozornosti (ADHD), avtizem, Alzheimerjeva bolezen. Uporablja se tudi pri rehabilitaciji možganske kapi, odkrivanju cistične fibroze, depresije, anoreksije, odvisnosti in ​​diabetesa. EDA se uporablja tudi v IKT in zabavni industriji, izobraževanju in raziskavah prehrambene industrije.[4]

Električna aktivnost človeške kože - GSR, SC, EDA?Uredi

EDA vključuje različne pojave in ne samo električne prevodnosti kože. Predstavlja mero za spremembe električnih lastnosti kože glede na človekovo psihološko stanje. V preteklosti je bil pojav poimenovan tudi galvanski odziv kože (GSR), elektrodermalni odziv (EDR), psihogalvanski refleks (PGR), odziv prevodnosti kože (SCR), simpatični odziv kože (SSR), nivo prevodnosti kože (SCL) itd. Izraz EDA velja za najbolj natančen izraz, ki opisuje pojav.

Fiziološko je EDA električna veličina, povezana z izločanjem znoja z znojnimi žlezami. V človeškem telesu obstajajo tri vrste znojnic: ekrine, apokrine in apoekrine. Znojnice so pretežno aktivne pri termoregulacijskem znojenju. Druga vrsta potenja je psihološko inducirano znojenje (čustveno potenje), ki je posledica psihološkega stanja človeka, kadar opravlja mentalno, kognitivno nalogo v različnih afektivnih stanjih, npr. stres, tesnoba, strah, bolečina, sitnost, sreča. Ekrine znojnice oživčuje simpatični živčni sistem, ki je aktiven ob psihološkem vzburjenju. So žleze, ki so večinoma vključene v čustveni odziv. Gostota teh žlez je največja na dlaneh, čelu, notranjem delu stopal. Na teh delih človekovega telesa poteka čustveno potenje, ki je neodvisno od temperature okolice in ga povzročajo čustveni (strah, užitek, vznemirjenost), fiziološki (hiperventilacija, taktilna stimulacija, gibi, zvoki) in kognitivni (mentalne vaje) dražljaji. Gustatorno potenje se nanaša na termično potenje zaradi zaužitja določene hrane (začinjena hrana).

Oblika EDA signalaUredi

V signalih EDA obstajajo močne razlike med posamezniki in znotraj posameznika, ki so odvisne od oseb, njihovih nalog in eksperimentalnih situacij. Običajno se nivo EDA giblje do nekaj deset mikrosiemensov (uS) z impulzi do nekaj mikrosiemensov.

  1. Boucsein, Wolfram (2012). "Electrodermal Activity". doi:10.1007/978-1-4614-1126-0. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  2. Geršak, Gregor; Drnovšek, Janko (2020-02-05). "Electrodermal activity patient simulator". PLOS ONE. Vol. 15 no. 2. str. e0228949. doi:10.1371/journal.pone.0228949. ISSN 1932-6203.
  3. Geršak, Gregor (2020). "Electrodermal activity - a beginner's guide" (PDF). Elektrotehniški vestnik. str. 87(4). Opredeljen je več kot en |pages= in |page= (pomoč)
  4. Ogorevc, Jaka; Geršak, Gregor; Novak, Domen; Drnovšek, Janko (2013-11-XX). "Metrological evaluation of skin conductance measurements". Measurement (angleščina). Vol. 46 no. 9. str. 2993–3001. doi:10.1016/j.measurement.2013.06.024. Preveri vrednosti datuma v: |date= (pomoč)