Elajoplast
Elajoplast[1] ali elaioplast je rastlinski plastid in eden izmed treh glavnih oblik levkoplastov (poleg amiloplasta in proteinoplasta).[2] Med glavne funkcije elaioplastov spadata sinteza in shranjevanje maščobnih kislin, terpenov in drugih lipidov. Te organele je moč najti v kličnih listih in prašnikih mnogih kritosemenk.[2][3][4][5]
Opis uredi
Kot drugi levkoplasti so tudi elajoplasti nepobarvani (nepigmentirani) celični organeli, ki so zmožni prehajanja med različnimi oblikami plastidov. Elajoplasti so odgovorni za shranjevanje in presnovo lipidov v rastlinskih celicah.[6] Tako so denimo nedavne študije pokazale, da ti organeli sodelujejo pri nastajanju terpenov in maščobnih kislin.[3][4] Navadno so to majhni, okroglasti organeli, v katerih se nahajajo oljne kapljice.[2] Elaioplasti poleg ostalih komponent vsebujejo tudi določene beljakovine (npr. fibriline).[5] V semenih so ti organeli ključni pri zagotavljanju lipidov, ki se bodo pretvarjali v ogljikohidrate, slednji pa predstavljajo gorivo za rast embrija.[5] Veliko elajoplastov je tudi v olupkih citrusov, kjer so ti organeli pomembni za nastajanje terpenov.[6]
Razvoj uredi
V rastlinskih celicah ti organeli (tako kot tudi drugi tipi plastidov) nastanejo iz proplastidov v delečem se tkivu poganjka, tako imenovanih meristemih. Proplastidi so nediferencirana oblika, ki se zmore razviti v razne tipe plastidov. Smer razvoja pogojuje tkivo, v katerem se specifični proplastid nahaja.[7] V celicah vegetativnih organov se proplastidi navadno diferencirajo v eno izmed oblik in se nato navadno ne pretvarjajo več, medtem ko so za spolne celice značilni plastidi, ki pogosto prehajajo iz enega tipa v drugega.[8]
Izvor in dednost uredi
Plastidi naj bi bili posledica tako imenovane endosimbiontske teorije, ki pravi, da naj bi pred več kot bilijonom let bakterija vase sprejela fotosintetsko bakterijo.[9] Med dokaze, ki podpirajo endosimbiontsko poreklo evkariontov, spadajo tudi neodvisne značilnosti genoma plastidov, ki močno spominjajo na dednino modernih cianobakterij.[10] Od omenjenega dogodka združitve se je dednina plastidov močno reducirala, saj moderni plastidi kodirajo le od 100 do 2500 beljakovin, medtem ko je za druge naloge zadolženo celično jedro.[2]
Kot drugi plastidi se tudi elaioplasti pomnožujejo s pomočjo enostavne predelitve celice (binarne fizije) neodvisno od delitve materinske celice.[2] Do tovrstne fizije pride tik pred citokinezo, nakar se produkti prenesejo v hčerinski celici kot sestavine citoplazme.[2] Elajoplasti si z drugimi plastidi istega organizma delijo enak plastom (plastidni genom), ki se (pri kritosemenkah) navadno podeduje preko materine linije.[6][8]
Sklici uredi
- ↑ »Botanični terminološki slovar | ZRC SAZU«. isjfr.zrc-sazu.si. Pridobljeno 17. septembra 2021.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Wise RR (2007). »The Diversity of Plastid Form and Function«. The Structure and Function of Plastids. Advances in Photosynthesis and Respiration. Zv. 23. str. 3–26. doi:10.1007/978-1-4020-4061-0_1. ISBN 978-1-4020-4060-3.
- ↑ 3,0 3,1 Eastmond PJ, Dennis DT, Rawsthorne S (Julij 1997). »Evidence That a Malate/Inorganic Phosphate Exchange Translocator Imports Carbon across the Leucoplast Envelope for Fatty Acid Synthesis in Developing Castor Seed Endosperm«. Plant Physiology. 114 (3): 851–856. doi:10.1104/pp.114.3.851. PMC 158371. PMID 12223747.
- ↑ 4,0 4,1 Gleizes M, Pauly G, Carde JP, Marpeau A, Bernard-Dagan C (november 1983). »Monoterpene hydrocarbon biosynthesis by isolated leucoplasts of Citrofortunella mitis«. Planta. 159 (4): 373–81. doi:10.1007/BF00393177. PMID 24258236. S2CID 646883.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 5,0 5,1 5,2 van Wijk KJ, Kessler F (april 2017). »Plastoglobuli: Plastid Microcompartments with Integrated Functions in Metabolism, Plastid Developmental Transitions, and Environmental Adaptation«. Annual Review of Plant Biology. 68 (1): 253–289. doi:10.1146/annurev-arplant-043015-111737. PMID 28125283.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 6,0 6,1 6,2 Zhu M, Lin J, Ye J, Wang R, Yang C, Gong J, Liu Y, Deng C, Liu P, Chen C, Cheng Y, Deng X, Zeng Y (7. februar 2018). »A comprehensive proteomic analysis of elaioplasts from citrus fruits reveals insights into elaioplast biogenesis and function«. Horticulture Research. 5 (1): 6. doi:10.1038/s41438-017-0014-x. PMC 5802726. PMID 29423236.
- ↑ van Wijk KJ, Baginsky S (april 2011). »Plastid proteomics in higher plants: current state and future goals«. Plant Physiology. 155 (4): 1578–88. doi:10.1104/pp.111.172932. PMC 3091083. PMID 21350036.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 8,0 8,1 Clément C, Pacini E (Januar 2001). »Anther plastids in angiosperms«. The Botanical Review. 67 (1): 54–73. doi:10.1007/BF02857849. S2CID 28435753.
- ↑ McFadden, Geoffrey Ian (december 1999). »Endosymbiosis and evolution of the plant cell«. Current Opinion in Plant Biology. 2 (6): 513–519. doi:10.1016/s1369-5266(99)00025-4. PMID 10607659.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Martin W, Stoebe B, Goremykin V, Hapsmann S, Hasegawa M, Kowallik KV (Maj 1998). »Gene transfer to the nucleus and the evolution of chloroplasts«. Nature. 393 (6681): 162–5. Bibcode:1998Natur.393..162M. doi:10.1038/30234. PMID 11560168. S2CID 205000315.