El Džem

El Džem (arabsko قصر الجمّ [El Jem], latinsko Thisdrvs) je mesto v tunizijskem governoratu Mahdia, v katerem je nekaj najbolj impresivnih ostankov rimskih zgradb v Afriki.

El Džem
قصر الجمّ
El Djem amfiteater 2900.jpg
Rimski amfiteater
El Džem se nahaja v Tunizija
El Džem
Geografska lokacija: Tunizija
LokacijaZastava Tunizije Tunizija
RegijaGovernorat Mahdia
Koordinati35°18′N 10°43′E / 35.300°N 10.717°E / 35.300; 10.717Koordinati: 35°18′N 10°43′E / 35.300°N 10.717°E / 35.300; 10.717
Tipmesto
Zgodovina
Ustanovljenozgrajeno na ostankih starega punskega mesta
Opuščenoporušeno v 3. stoletju po neupelem uporu proti cesarju Maksiminu Tračanu
KultureKartažani, Rimljani, Berberi
Uradno ime: Amfiteater El Džem
Tipkulturni
Kriterijiv, vi
Razglasitev1979 (3. seja komiteja)
Evid. št.38
DržavaZastava Tunizije Tunizija
RegijaArabski svet

Leta 2004 je imel El Džem 18.302 prebivalca.[1]

ZgodovinaUredi

Mesto je bilo zgrajeno, tako kot skoraj vsa rimska mesta v Tuniziji, na nekdanjem punskem naselju. V rimskem obdobju je bilo podnebje v sedanji Tuniziji manj sušno kot je sedaj, zato je bil Thisdrus, predvsem v 2. stoletju, pomembno središče pridelave oljčnega olja za izvoz. Kasneje je bil tudi sedež krščanskega škofa, ki ga še vedno zaseda rimskokatoliški naslovni škof.

Ko je bil v zgodnjem 3. stoletju v mestu zgrajen amfiteater, je Thisdrus tekmoval s Hadrumetom, sedanjo Suso, kot drugo največje rimsko mesto v Severni Afriki za Kartagino. Po neuspelem uporu proti cesarju Maksiminu Tračanu leta 238 in samomoru cesarja Gordijana I. v njegovi vili blizu Kartagine, so rimski vojaki, lojalni Maksiminu Tračanu, mesto porušili in si nikoli več ni povsem opomoglo.

V amfiteatru je britanska skupina Monty Python leta 1979 posnela nekaj prizorov filma Bryanovo življenje. Kasneje so v njem snemali tudi film Gladiator, ki je leta 2000 prejel pet oskarjev.

Pomembne zgradbeUredi

AmfiteaterUredi

 
Obokan hodnik amfiteatra v El Džemu

El Džem je znan po svojem amfiteatru, v katerem je bilo 35.000 sedežev. Večja sta bila samo Flavijski amfiteater v Rimu, ki je imel približno 50.000 sedežev, in amfiteater v Kapui, ki je porušen. Gradili so ga v času prokonzula Gordijana, katerega so leta 238 proglasili za rimskega cesarja. Uporabljali so ga predvsem za gladiatorske predstave in dirke konjskih vpreg, sedaj pa je priljubljeno turistično mesto, čeprav je del amfiteatra porušen. Možno je tudi, da gradnja nikoli ni bila končana.

Do 17. stoletja je ostal skoraj nedotaknjen, potem pa so ga začeli uporabljati kot kamnolom za gradnjo bližnje vasi El Džem. Del gradiva so uporabili tudi za gradnjo Velike mošeje v Kairouanu. V bojih domačinov z osmanskimi Turki so Turki nanj streljali s topovi, da bi iz njega pregnali upornike.

Ruševine amfiteatra so bile leta 1979 razglašene za del svetovne kulturne dediščine.

Druge zgradbeUredi

Po puščavskim peskom so se ohranile tudi rimska tržnica in prefinjene predmestne vile z nekaj talnimi mozaiki. Arheološka izkopavanja so bila bolj redka.

Druga svetovna vojnaUredi

Med drugo svetovno vojno je bilo pri El Džemu veliko vojaško letališče, ki ga je najprej uporabljala nemška Luftwaffe. Letališče so večkrat bombardirali Američani in ga kasneje tudi sami uporabljali kot letališče. Od njega se ni ohranilo skoraj nič, ker so zemljo ponovno začeli obdelovati.

SklicUredi

  1. Institut National de la Statistique – Popis prebivalstva 2004.

VirUredi

  • Hédi Slim (2007), El Jem, l'antique Thysdrus, Édition Alif, Tunis.