Dvorec Slatna (nemško Slatenegg) je stal pri Šmartnem pri Litiji, na mestu prazgodovinske naselbine in je danes skromna razvalina.

dvorec Slatna
nekdanji dvorec Slatna
nekdanji dvorec Slatna
dvorec Slatna se nahaja v Slovenija
dvorec Slatna
dvorec Slatna
Geografska lega: dvorec Slatna, Slovenija
LegaŠmartno pri Litiji
Občina Šmartno pri Litiji
Koordinati46°2′42″N 14°51′7″E / 46.04500°N 14.85194°E / 46.04500; 14.85194
Uradno ime: Šmartno pri Litiji - Razvaline gradu Slatna
evid. št.20065[1]
Dvorec Slatna na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869

Arhitektura

uredi
 
Dvorec Slatna v Valvasorjevi topografiji leta 1679

V 14. stoletju je na tem kraju stal stolpast dvor plemiške rodbine Slattenegkov. Verjetno v začetku 17. stoletja so poslopje prezidali v dvorec Slatna.

Zgodovina

uredi

V 16. stoletju so bili lastniki plemeniti Peltzhoferji, Wazenbergi, Scharffenecki in Graffenwegerji. Leta 1692 je Slatno kupil baron Jurij Krištof Ott pl. Ottenheimb in jo še istega leta odstopil baronici Mariji Izabeli Wernegkh. Po njeni smrti je dve leti pozneje gospoščino podedoval njen sin, grof Ernest Barbo-Wachsenstein in v lasti te rodbine je ostala Slatna do leta 1753, ko jo je dobila baronica Notburga Gusič, roj. Barbo. Gusiči so gospoščino prodali Matiji Pehaniju leta 1845, ki pa ni bil dolgo lastnik. Leta 1855 je posest kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Posest je ostala v lasti njegovih dedičev do konca druge svetovne vojne ter je bila uničena zaradi gradnje ceste po njej.

Sklici

uredi
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 20065«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  • Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi