Dvorec Žovnek
Dvorec Žovnek (tudi Novi Žovnek - Ruhethal) stoji na vzpetini v Podvrhu blizu Žovneškega jezera jugozahodno od Braslovč in 2 km vzhodno od ruševin gradu Žovnek..[2] Klasicistično graščino je zgradil zadnji gradiščan gradu Žovnek Jožef Čokl pl. Ruhethal leta 1816. V dvorcu so sedaj stanovanja, graščinski park pa je zapuščen.
| Dvorec Žovnek | |
|---|---|
 Dvorec Žovnek | |
  Dvorec Žovnek Geografska lega: Dvorec Žovnek, Slovenija | |
| Lega | jugozahodno od Braslovč, blizu Žovneškega jezera Občina Braslovče |
| Koordinati | 46°16′34″N 15°1′55″E / 46.27611°N 15.03194°EKoordinati: 46°16′34″N 15°1′55″E / 46.27611°N 15.03194°E |
| Uradno ime: Žovnek – Dvorec s parkom | |
| Razglasitev | 7. januar 1999 |
| evid. št. | 10418[1] |
Zgodovina uredi
Okoli leta 1816 je takratni lastnik gradu Žovnek in pripadajoče gospoščine Jožef Čokl pl. Ruhethal, ki je do takrat na neudobnem gradu še živel, v dolinii postavil dvorec “Novi Žovnek” ali tudi Ruhethal ter pripadajoča gospodarska poslopja. Leta 1838 je dvorec in gospoščino prevzel Ignac Oblak, za njim pa Jožef Krüger-Schuh. Potem so se lastniki hitro menjavali: v letih 1840-1848 je bil lastnik baron Ferdinand Bischof Widderstein, nato dr. Franc Archer, za njim v letih 1853-1855 baron Karel Schweiger. Naslednji dve leti je bil posestnik Viljem Ressel, nato pa grof Bissingen, grof Stadion (1860-61) in nato do leta 1897 rodbina viteza Göttmanna Götzberga. V letih 1897-1910 je gospostvo imel baron Cnoblock in po njegovi smrti njegova vdova. Pred drugo svetovno vojno je bil dvorec v posesti industrialca Westna iz Celja. V dvorcu je bil sedež nabornega urada. Prej je bil v dvorcu do srede 19. stoletja sedež krvnega sodišča.
Dvorec je enonadstropna klasicistična stavba pravokotnega tlorisa s štirikapno streho. Stavba ni podkletena. Dvoriščna fasada je z rizalitom, vzhodna pa z altanom. Dvorec je bil obnovljen leta 1986, sedaj pa so v njem stanovanja. Dvorec je imel včasih lep park. Zasnova parka je iz 2. polovice 19. stoletja in ga sestavljajo drevored, eksotična drevesa, vodnjak, pripadajoč vedutni prostor. Sedaj je park opuščen.
Viri uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10418«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Zemljevid na Geopediji«.
- Stopar, Ivan, Dr.: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Spodnja Savinjska dolina, Založba Park, Ljubljana.
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
