Wikipedija

Duktalni karcinom in situ

Duktalni karcinom in situ (DCIS) je predrakava in neinvazivna sprememba v dojki,[1][2] ki nastane v mlečnih izvodilih (kanalčkih v dojki, po katerih teče materino mleko v času dojenja do bradavice). Spremenjene celice ne rastejo zunaj izvodil (ne prodirajo skozi bazalno membrano)[3] in se ne širijo zunaj tkiva dojke, vendar pa lahko DCIS napreduje v invazivno obliko, če se ne zdravi.[4] Po razvrstitvi TMN spada v stadij 0.[5] Redko povzroča simptome in sprememba v dojki je le redko tipna. DCIS običajno diagnosticirajo z mamografskim pregledom v programih presejanja.[6][7] DCIS diagnosticirajo tudi pri znatnem deležu moških (glej rak dojke pri moških).[8]

Duktalni karcinom in situ
SopomenkeIntraduktalni karcinom
Mlečna izvodila v dojki, mesto nahajanja duktalnega karcinoma
Specialnostonkologija
Histopatološki vzorec celic duktalnega karcinoma in situ. Barvanje: hematoksilin in eozin.

Pri duktalnem karcinomu in situ se nenormalno spremenjene celice nahajajo v epiteliju enega ali več mlečnih izvodil. V latinščini in situ pomeni »na (normalnem) mestu« in izraz se nanaša na dejstvo, da se celice niso razširile na okolne strukture. Ker še rakave celice niso postale invazivne, spada DCIS med predrakave spremembe. Pri določenem deležu bolnikov lahko DCIS napreduje v invazivno bolezen in se razširi v druga tkiva. Ni pa možno napovedati, katere predrakave lezije ne bodo postale invazivne brez ustreznega zdravljenja.[9] Zaradi visoke verjetnosti prehoda v invazivno obliko ga je treba zdraviti.[10] Vendar pa večina primerov DCIS ostane indolentnih (rastejo počasi, niso invazivni in ne zasevajo), zato trenutna doktrina zdravljenja vseh bolnikov verjetno predstavlja prekomerno uporabo zdravljenja pri določenem deležu bolnikov.[11]

DCIS zajema spekter bolezni, od lezij nizke stopnje, ki niso življenjsko ogrožajoči, do lezij visoke stopnje, ki so lahko potencialno zelo agresivne.

DCIS se lahko razvršča v različne tipe glede na arhitekturne vzorce celic (solidni, kribriformni, papilarni ali mikropapilarni karcinom), stopnjo tumorja (tumor nizke, stednje ali visoke stopnje), prisotnost ali odsotnost komedonov,[12] ali posebne značilnost celic, ki tvorijo tumor (kot velja za apokrini duktalni karcinom in situ).[13] DCIS se lahko prepozna z mamografijo, in sicer so vidne mikrokalcinacije tkiva. Vendar pa so lahko mikrokalcifikacije prisotne tudi v odsotnosti DCIS, zato je za dokončno postavitev diagnoze potrebna biopsija.

Okoli 20–30 % pacientov z duktalnim karcinomom in situ razvije invazivni rak dojke.[14][15] Gre za najpogostejšo predrakavo spremembo dojke pri ženskah. Glede uvrščanja med prave rakave bolezni ni pravega soglasja; nekatere ustanove ga prištevajo med rakave bolezni v svojih statistikah, druge pa ga ne zajemajo v statistike raka.[16][17]

Izrazje uredi

Duktalni karcinom in situ (DCIS) dobesedno pomeni prisotnost skupkov »rakavih« epitelijskih celic, ki ostajajo na svojem normalnem mestu (in situ) znotraj mlečnih izvodil mlečne žleze.[18] Klinično spada med predrakave (oziroma potencialno rakave) spremembe,[19] ker še biološko nenormalne celice niso predrle bazalne membrane in naselile okolnega tkiva.[18][20] Če je prisotnih več lezij (imenovanih žarišča ali fokusi) v različnih kvadrantih dojke, gre za tako imenovani multicentrični karcinom.[12]

Za namene statističnega spremljanja rakavih bolezni nekatere ustanove DCIS uvrščajo med »rake«, medtem ko druge ne.[17][21] V primeru uvrščanja DCIS med rakave bolezni ga označujejo kot neinvazivno ali predinvazivno obliko.[18][22] Ameriški Nationalni inštitut za raka ga opisuje kot »neinvazivno stanje«.[17]

Znaki in simptomi uredi

 
Prikaz duktalnega karcinoma in situ (zgoraj) z ozirom na anatomsko zgradbo dojke; spodaj je prikaz invazivnega duktalnega raka dojke.
 
Prikaz mlečnega izvodila z DCIS.

Večina bolnikov oziroma bolnic z duktalnim karcinomom in situ je brezsimptomnih.[23] Bolezen v tej stopnji običajno odkrijejo med presejalnim testom z mamografijo. Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavi zatrdlina v dojki ali izcedek iz bradavice.[24]

Zdravljenje uredi

Obstajajo različni načini zdravljenja duktalnega karcinoma in situ.[25] Ameriški Nacionalni inštitut za raka priporoča operacijo, ki ji lahko sledi adjuvantno zdravljenje z obsevanjem ali s tamoksifenom.[26] Slovenske smernice za zdravljenje raka dojke prav tako priporočajo kirurško zdravljenje (ohranitveno operacijo dojke), ki mu sledi obsevanje. Obsevanje se lahko opusti pri manjših tumorjih, zlasti pri starejših bolnicah in tumorjih nizke stopnje. Po lokalnem zdravljenju lahko sledi še hormonsko zdravljenje.[27]

Kirurško zdravljenje zajema lumpektomijo (odstranitev novotvorbe) ali mastektomijo (delno ali popolno odstranitev prizadete dojke).[28] Lumpektomija se običajno kombinira še z obsevanjem.[17] Hormonsko zdravljenje s tamoksifenom se lahko uporabi, če celice karcinoma izražajo estrogenske receptorje.[17] Raziskave kažejo na primerljivo preživetje po lumpektomiji ali mastektomiji, ne glede na to, ali lumpektomiji sledi še obsevalno zdravljenje.[29] Kemoterapija ni potrebna, saj DCIS ni invazivna rakava bolezen.[30]

Kirurška odstranitev novotvorbe oziroma dojke zmanjša tveganje za pojav raka, vendar pa tudi brez zdravljenja (ki prinaša tudi neželene učinke) številni bolniki nikoli ne zbolijo za rakom dojke.[28] Podatki o primerjavi kirurškega zdravljenja in zgolj skrbnega spremljanja bolezni niso na voljo, vendar nekateri menijo, da bi bilo skrbno spremljanje lahko ustrezen pristop za nekatere bolnike.[28]

Obsevanje uredi

Ohranitvena operacija dojke (lumpektomija), ki ji sledi obsevalno zdravljenje, daje v primerjavi z mastektomijo enakovredne rezultate glede preživetja, ima pa nekoliko večje tveganje za ponovitev bolezni v isti dojki v obliki DCIS ali invazivnega raka dojke. Sistematični pregledi raziskav (vključno s Cochranovim pregledom) kažejo na manjše tveganje za ponovitev DCIS ali kasnejšega razvoja invazivnega raka dojke, če ohranitveni operaciji dojke sledi še obsevanje, v primerjavi le z ohranitveno operacijo dojke, ni pa razlike v smrtnosti.[31][32][33] Cochranov pregled raziskav tudi ni našel dokaza, da obsevanje prinaša dolgoročne škodljive učinke.[31] Avtorji sistematičnega preglednega članka sicer izpostavljajo, da so za dokončne zaključke glede dolgoročne toksičnosti potrebna še dolgotrajnejša spremljanja bolnic, hkrati pa navajajo, da tehnična izboljšanja pri obsevanju pomagajo pri dodatni omejitvi izpostavljenosti zdravih tkiv obsevanju.[31] Priporočajo, da bolnice pred obsevalnim zdravljenjem prejmejo obširne informacije o morebitnih neželenih učinkih obsevanja.[31]

Dodatno obsevalno zdravljenje po ohranitveni operaciji dojke zmanjša tveganje za ponovitev rakave bolezni na okoli 12 %, pri čemer se bolezen pri okoli polovici bolnic ponovi v obliki DCIS, pri približno polovici pa nastane invazivni rak dojke. Tveganje za ponovitev bolezni po mastektomiji je okoli 1 %.[34]

Mastektomija uredi

Ni dokazov, da bi mastektomija učinkoviteje zmanjšala tveganje za smrtni izid v primerjavi z lumpektomijo.[35] Vendar pa lahko mastektomija zmanjša tveganje za ponovitev DCIS ali pojav invazivnega raka dojke na istem mestu v dojki.[9][35]

Mastektomija ostaja priporočena oblika kirurškega zdravljenja, kadar so po lokalni eksciziji tumorja prisotni mikroskopski ostanki bolezni, ki segajo v kirurški rob, ali če ob diagnozi DCIS obstaja dokaz o sumljivih difuznih mikrokalcinacijah.[36]

Biopsija varovalnih bezgavk uredi

V nekaterih centrih za zdravljenje raka dojke so zaradi podatkov o višjih deležih ponovitev raka dojke v obliki invazivne bolezni po mastektomiji zaradi prisotnega DCIS uvedli rutinsko biopsiranje varovalnih bezgavk.[37] Vendar pa raziskave kažejo, da prinaša biopsija varovalnih bezgavk pri večini bolnic z DCIS več tveganja kot koristi.[38] Razmislek o biopsiji varovalnih bezgavk se tako priporoča pri bolnicah z diagnosticiranim visokotveganim DCIS (tumor III. stopnje, ki je tipljiv ali na sliki obsežnejši) ter pri bolnicah, pri katerih se po diagnozi DCIS z debeloigelno ali ekscizijsko biopsijo opravi mastektomija.[39][40]

Sklici uredi

  1. ↑ Sinn, HP; Kreipe, H (Maj 2013). »A Brief Overview of the WHO Classification of Breast Tumors, 4th Edition, Focusing on Issues and Updates from the 3rd Edition«. Breast Care (Basel, Switzerland). 8 (2): 149–154. doi:10.1159/000350774. PMC 3683948. PMID 24415964.
  2. ↑ Hindle, William H., ur. (1999). Breast care: a clinical guidebook for women's primary health care providers. New York: Springer. str. 129. ISBN 9780387983486.
  3. ↑ Vaidya Y. s sod. Ductal Carcinoma In Situ of the Breast. Indian J Surg. 2015 Apr; 77(2): 141–146.
  4. ↑ https://www.ukc-mb.si/torakalna/rak-dojke/4-vrste-raka-dojk, vpogled: 19. 9. 2022.
  5. ↑ Staging, Breastcancer.org
  6. ↑ Welch HG, Woloshin S, Schwartz LM (Februar 2008). »The sea of uncertainty surrounding ductal carcinoma in situ--the price of screening mammography«. J. Natl. Cancer Inst. 100 (4): 228–229. doi:10.1093/jnci/djn013. PMID 18270336.
  7. ↑ Liberman, Laura (2005). Breast MRI. [New York]: Springer Science+Business Media, Inc. str. 164. ISBN 9780387219974.
  8. ↑ Nofal MN, Yousef AJ (december 2019). »The diagnosis of male breast cancer«. The Netherlands Journal of Medicine. 77 (10): 356–359. PMID 31880271.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ 9,0 9,1 Mannu, GS; Wang, Z; Broggio, J; Charman, J; Cheung, S; Kearins, O; Dodwell, D; Darby, SC (27. maj 2020). »Invasive breast cancer and breast cancer mortality after ductal carcinoma in situ in women attending for breast screening in England, 1988-2014: population based observational cohort study«. BMJ (Clinical Research Ed.). 369: m1570. doi:10.1136/bmj.m1570. PMC 7251423. PMID 32461218.
  10. ↑ Žgajnar J., Marinko T., Šeruga B. Rak dojk. V: Strojan P., Arko, D., Hočevar M. Onkologija. Onkološki inštitut, 2018; 508–538.
  11. ↑ van Seijen M. s sod. Ductal carcinoma in situ: to treat or not to treat, that is the question. Br J Cancer. 2019 Aug 13; 121(4): 285–292.
  12. ↑ 12,0 12,1 Virnig BA, Shamliyan T, Tuttle TM, Kane RL, Wilt TJ (september 2009). »Diagnosis and management of ductal carcinoma in situ (DCIS)«. Evidence Report/Technology Assessment. AHRQ Publication No.09-E018. (185): 1–549. PMC 4781639. PMID 20629475.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ Quinn CM, D'Arcy C, Wells C (Januar 2022). »Apocrine lesions of the breast«. Virchows Archiv. 480 (1): 177–189. doi:10.1007/s00428-021-03185-4. PMC 8983539. PMID 34537861.
  14. ↑ Raphael Rubin; David S. Strayer, ur. (2008). Rubin's Pathology: clinicopathologic foundations of medicine (5th izd.). Philadelphia: Wolters Kluwer/Lippincott Williams & Wilkins. str. 848. ISBN 9780781795166.
  15. ↑ Early Breast Cancer Trialists' Collaborative Group (EBCTCG); Correa, C.; McGale, P.; Taylor, C.; Wang, Y.; Clarke, M.; Davies, C.; Peto, R.; Bijker, N. (2010). »Overview of the randomized trials of radiotherapy in ductal carcinoma in situ of the breast«. Journal of the National Cancer Institute. Monographs. 2010 (41): 162–177. doi:10.1093/jncimonographs/lgq039. ISSN 1745-6614. PMC 5161078. PMID 20956824.
  16. ↑ »Breast Cancer Treatment (PDQ®)«. NCI. 11. april 2014. Pridobljeno 19. junija 2014.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 17,3 17,4 »Breast Cancer Treatment (PDQ®)«. NCI. Januar 1980. Pridobljeno 19. junija 2014.
  18. ↑ 18,0 18,1 18,2 Allred DC (2010). »Ductal carcinoma in situ: terminology, classification, and natural history«. Journal of the National Cancer Institute. Monographs. 2010 (41): 134–138. doi:10.1093/jncimonographs/lgq035. PMC 5161057. PMID 20956817.
  19. ↑ Padwal, David Hui (2011). Alexander Leung and Raj Padwal (ur.). Approach to internal medicine a resource book for clinical practice (3. izd.). New York: Springer. str. 198. ISBN 9781441965059.
  20. ↑ Tjandra, Joe J.; Collins, John P. (2006). »Breast surgery«. V Tjandra; in sod. (ur.). Textbook of surgery (3. izd.). Malden, Mass.: Blackwell Pub. str. 282. ISBN 9780470757796.
  21. ↑ Chang, Alfred (2007). Oncology: An Evidence-Based Approach. Springer. str. 162. ISBN 9780387310565.
  22. ↑ Saclarides, Theodore J.; Jonathan A. Myers; Keith W. Millikan, ur. (2008). Common surgical diseases an algorithmic approach to problem solving (2. revised izd.). New York: Springer. ISBN 9780387752464.
  23. ↑ https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/rak_dojk/bolezenski_znaki, vpogled: 21. 9. 2022.
  24. ↑ https://www.bcrf.org/blog/dcis-ductal-carcinoma-in-situ/, vpogled: 21. 9. 2022.
  25. ↑ Mannu, Gurdeep S.; Bettencourt-Silva, Joao H.; Ahmed, Farid; Cunnick, Giles (2015). »A Nationwide Cross-Sectional Survey of UK Breast Surgeons' Views on the Management of Ductal Carcinoma In Situ«. International Journal of Breast Cancer. 2015: 104231. doi:10.1155/2015/104231. PMC 4677188. PMID 26697227.
  26. ↑ »Ductal Carcinoma In Situ: Treatment Options for Patients With DCIS«. National Cancer Institute at NIH. National Institutes of Health. 11. julij 2014.
  27. ↑ Priporočila diagnostike in zdravljenja raka dojk. Onkološki inštitut Ljubljana, Ljubljana, december 2021, dostopno na: https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/smernice/Priporocila_diagnostike_in_zdravljenja_raka_dojk_2021.pdf, vpogled: 24. 9. 2022.
  28. ↑ 28,0 28,1 28,2 »Treatment of ductal carcinoma in situ: an uncertain harm-benefit balance«. Prescrire Int. 22 (144): 298–303. december 2013. PMID 24600734.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  29. ↑ J, Cuzick; I, Sestak; Se, Pinder; Io, Ellis; S, Forsyth; Nj, Bundred; Jf, Forbes; H, Bishop; Is, Fentiman (Januar 2011). »Effect of Tamoxifen and Radiotherapy in Women With Locally Excised Ductal Carcinoma in Situ: Long-Term Results From the UK/ANZ DCIS Trial«. The Lancet. Oncology (v angleščini). 12 (1): 21–9. doi:10.1016/S1470-2045(10)70266-7. PMC 3018565. PMID 21145284.
  30. ↑ Ductal Carcinoma in Situ (DCIS) Arhivirano 2015-04-24 na Wayback Machine., Johns Hopkins Medicine
  31. ↑ 31,0 31,1 31,2 31,3 Goodwin A, Parker S, Ghersi D, Wilcken N (2013). »Post-operative radiotherapy for ductal carcinoma in situ of the breast«. The Cochrane Database of Systematic Reviews. 11 (11): CD000563. doi:10.1002/14651858.CD000563.pub7. PMID 24259251.
  32. ↑ Virnig, BA; Tuttle, TM; Shamliyan, T; Kane, RL (2010). »Ductal carcinoma in situ of the breast: a systematic review of incidence, treatment, and outcomes«. Journal of the National Cancer Institute. 102 (3): 170–178. doi:10.1093/jnci/djp482. PMID 20071685.
  33. ↑ Correa, C.; McGale, P.; Taylor, C.; Wang, Y.; Clarke, M.; Davies, C.; Peto, R.; Bijker, N.; Solin, L.; Darby, S.; Darby, S (2010). »Overview of the randomized trials of radiotherapy in ductal carcinoma in situ of the breast«. Journal of the National Cancer Institute. Monographs. 2010 (41): 162–177. doi:10.1093/jncimonographs/lgq039. ISSN 1745-6614. PMC 5161078. PMID 20956824.
  34. ↑ »NIH DCIS Consensus Conference Statement«. National Institutes of Health. september 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2011. Pridobljeno 24. septembra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  35. ↑ 35,0 35,1 Virnig, BA; Shamliyan, T; Tuttle, TM; Kane, RL; Wilt, TJ (september 2009). »Diagnosis and management of ductal carcinoma in situ (DCIS)«. Evidence Report/Technology Assessment (185): 4. PMC 4781639. PMID 20629475. They found women undergoing mastectomy were less likely than women undergoing lumpectomy plus radiation to experience local DCIS or invasive recurrence. Women undergoing BCS alone were also more likely to experience a local recurrence than women treated with mastectomy. We found no study showing a mortality reduction associated with mastectomy over breast conserving surgery with or without radiation{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  36. ↑ »Intraductal carcinoma«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. aprila 2016. Pridobljeno 28. junija 2010.
  37. ↑ Tan JC, McCready DR, Easson AM, Leong WL (Februar 2007). »Role of sentinel lymph node biopsy in ductal carcinoma-in-situ treated by mastectomy«. Annals of Surgical Oncology. 14 (2): 638–45. doi:10.1245/s10434-006-9211-9. PMID 17103256. S2CID 1924867.
  38. ↑ Hung, Peiyin; Wang, Shi-Yi; Killelea, Brigid K.; Mougalian, Sarah S.; Evans, Suzanne B.; Sedghi, Tannaz; Gross, Cary P. (1. december 2019). »Long-Term Outcomes of Sentinel Lymph Node Biopsy for Ductal Carcinoma in Situ«. JNCI Cancer Spectrum. 3 (4): pkz052. doi:10.1093/jncics/pkz052. PMC 7049982. PMID 32337481.
  39. ↑ Mannu, GS; Groen, EJ; Wang, Z; Schaapveld, M; Lips, EH; Chung, M; Joore, I; van Leeuwen, FE; Teertstra, HJ; Winter-Warnars, GAO; Darby, SC; Wesseling, J (november 2019). »Reliability of preoperative breast biopsies showing ductal carcinoma in situ and implications for non-operative treatment: a cohort study«. Breast Cancer Research and Treatment. 178 (2): 409–418. doi:10.1007/s10549-019-05362-1. PMC 6797705. PMID 31388937.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  40. ↑ van Deurzen CH, Hobbelink MG, van Hillegersberg R, van Diest PJ (april 2007). »Is there an indication for sentinel node biopsy in patients with ductal carcinoma in situ of the breast? A review«. European Journal of Cancer. 43 (6): 993–1001. doi:10.1016/j.ejca.2007.01.010. PMID 17300928.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Duktalni_karcinom_in_situ&oldid=6084584«