Druga balkanska vojna

vojna na začetku 20. stoletja

Druga balkanska vojna je bil kratek vojaški spopad med nekdanjimi zavezniki iz prve balkanske vojne, in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani. Slednjima državama sta se pridružili še Romunija in Črna gora; Osmanski imperij je izkoristil nastali položaj in samostojno napadel Bolgarijo, da bi ponovno dobil vsaj del v prvi balkanski vojni izgubljenih ozemelj. Razlog za vojno je bilo predvsem bolgarsko nezadovoljstvo z razdelitvijo ozemelj po prvem balkanskem spopadu.

Druga balkanska vojna
Del balkanskih vojn
2nd-balkan-war-bulgarian-plan.JPG
Bolgarski načrt operacij
Datum29. junij 1913 – 10. avgust 1913
Prizorišče
Izid poraz Bolgarije in podpisan mir v Bukarešti
Udeleženci
Bolgarija Bolgarija Kraljevina Srbija Srbija
Romunija Romunija
Grčija Grčija
Črna gora Črna gora
Osmansko cesarstvo Osmansko cesarstvo
Poveljniki in vodje
Bolgarija Mihajlo Savov
Bolgarija Vasil Kutinčev
Bolgarija Nikola Ivanov
Bolgarija Radko Dimitrijev
Bolgarija Stilijan Kovačev
Bolgarija Stefano Tošev
Kraljevina Srbija Peter I. Karađorđević
Kraljevina Srbija Radomir Putnik
Kraljevina Srbija Stepa Stepanović
Kraljevina Srbija Petar Bojović
Romunija Karel I.
Romunija Ferdinand
Romunija Alexandru Averescu
Grčija kronski princ Konstantin
Grčija Viktor Dousmanis
Grčija Pavlos Kountouriotis
Osmansko cesarstvo Mehmed V.
Osmansko cesarstvoEnver Paša
Osmansko cesarstvo Ahmet Izet Paša
Črna gora Janko Vukotić
Moč
Bolgarija 500.221–576.878 vojakov Kraljevina Srbija 348.000
Romunija 330.000
Grčija 148.000
Črna gora 12.802
Osmansko cesarstvo 255.000
Skupno: 1.093.802 vojakov
Žrtve in izgube
65.927 mrtvih in ranjenih skupno 90.000 mrtvih in ranjenih

Spor je neuspešno z arbitražo hotela rešiti Rusija, ker ni želela spopada med dvema svojima balkanskima zaveznicama, tj. Srbijo in Bolgarijo.

Začetek spopadovUredi

Že med pogajanji je prihajalo na spornih območjih do incidentov, ki pa so se z nenadnim napadom bolgarske vojske preko reke Bregalnice v noči na 30. junij 1913 razvili v novo vojno. V bitki na reki Bregalnici (30. junij - 7. julij) so srbske enote uspele odbiti bolgarski napad, Grki pa so v nekaj spopadih v okolici Strumice in planine Belasice zaplenili del bolgarskega topništva.

Vstop Romunije in Osmanskega cesarstva v vojnoUredi

Bolgari so 5. julija organizirali uspešen napad na srbske enote (Bitka pri Kalimanciju). Srbi so se zato pričeli umikati proti Pirotu in Nišu, kjer so hoteli organizirati obrambo. Zaradi nenadnega vstopa Romunije v vojno pa so se bolgarske enote pričele umikati, saj severna bolgarska meja namreč ni bila dobro branjena. Zato so Srbi ponovno zasedli izgubljena ozemlja po bitki pri Kalimanciju. Romunija se je navkljub Avstro-Ogrskemu nasprotovanju vmešala v vojno. Imela je namreč nerešeno vprašanje z Bolgarijo glede Dobrudže. Zaradi bolgarskih sil, ki so bile zaposlene s spopadi na zahodnem in južnem delu države, so romunske enote skoraj zavzele Sofijo. Padec bolgarskega glavnega mesta je preprečil nemški cesar.

13. julija pa so Bolgare napadli še Osmani. Njihove enote so prešle razmejitveno črto Enos - Midija ter že čez devet dni zasedle slabo branjen Edirne (blg. Odrin). Sočasno se je odvijal tudi grško-bolgarski spopad pri kraju Kresna.

Premirje in mirovni sporazumUredi

Zaradi izgubljene vojaške situacije je bila Bolgarija prisiljena zaprositi za premirje. Vojaški spopadi so bili končani 31. julija opoldne, torej po mesecu dni. Mirovni sporazum po drugi balkanski vojni je bil podpisan 10. avgusta 1913 v Bukarešti. Predvideval je novo ozemeljsko razdelitev, in sicer je Romunija dobila Južno Dobrudžo, Vardarska Makedonija je pripadla Srbiji, Egejska Makedonija pa Grčiji, Bolgarija je izgubila del Zahodne Trakije (ozemlje je pripadlo Grčiji).

Bolgarija in osmanska država sta sklenili poseben mirovni sporazum, ki je Osmanom prinesel korekturo meje v Vzhodni Trakiji; med drugim so ponovno dobili Odrin z zaledjem.

ViriUredi

  • Boeckh, Katrin. Von den Balkankriegen zum Ersten Weltkrieg : Kleinstaatenpolitik und ethnische Selbstbestimmung auf dem Balkan. München, 1996. ISBN 3-486-56173-1
  • East Central European Society and the Balkan Wars. Ur. Béla K. Király in Dimitrije Djordjevic. Boulder [etc.], 1987. ISBN 0-88033-099-6
  • Hall, Richard C. The Balkan Wars 1912-1913 : Prelude to the First World War. London, New York, 2000. ISBN 0-415-22947-2

Glej tudiUredi