Odpre glavni meni

Dolenja vas, Divača

naselje v Sloveniji

GeografijaUredi

Naselje leži na najširšem delu Senožeškega podolja okoli 3 km severozahodno od Senožeč. V vasi je močan studenec, h kateremu so prihajali v sušnih časih, ko še ni bilo vodovoda, po vodo iz oddaljenih vasi. Kot marsikje na Krasu so tudi tu nekdaj pozimi v velikem kalu in globoki ledenici sekali led in ga vozili v Trst; pozimi, ko privrši z Nanosa čez Kras burja, so namreč tod pogosto nizke temperature.[4]

Na Griškem polju, nedaleč od vasi, nastaja prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji, Vetrna elektrarna Dolenja vas

Umetniški spomenikiUredi

Pomembnejši objekt v vasi je s kamnitimi ploščami krita podružnična cerkev Žalostne Matere božje, ob kateri je dobro ohranjen tabor s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite freske naslikane v več obdobjih. V prezbiteriju, ki je bil leta 1460 zvezdasto obokan in poslikan so Kristus v mandorli, cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so poznogotske freske iz okoli leta 1510, ki kažejo na italijanske renesančne vplive (apostoli, Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn in Abel).[5]

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  3. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23229". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  4. Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  5. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

ViriUredi

Zunanje povezaveUredi