Dobravlje, Ajdovščina

naselje v Sloveniji

Dobravlje je vas v Občini Ajdovščina. Sestavljajo jo zaselki Hrobači, Hrib, Velika vas, Vrčon konec, Pikči in Kozja Para. Naselje leži ob glavni cesti in železnici Ajdovščina - Nova Gorica. V kraju je osnovna šola (OŠ Dobravlje), ki ima za nižje razrede podružnice v Vipavskem križu, Skriljah, Vrtovinu in Črničah.

Dobravlje
Dobravlje Ajdovscina Slovenia.jpg
Dobravlje se nahaja v Slovenija
Dobravlje
Dobravlje
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°53′2.63″N 13°50′49.24″E / 45.8840639°N 13.8470111°E / 45.8840639; 13.8470111Koordinati: 45°53′2.63″N 13°50′49.24″E / 45.8840639°N 13.8470111°E / 45.8840639; 13.8470111
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaAjdovščina
Površina
 • Skupno3,18 km2
Nadm. višina
100 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno464
 • Gostota150 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Spomeniško vrednost najvišje kategorije ima podružnična cerkev sv. Petra, ki je bila iz gotske v sedanjo zunanjo podobo predelana leta 1641 (letnica na zunanjem zidu prezbiterija. Cerkev se v urbarju goriških grofov prvič omenja leta 1523, čas nastanka pa ni znan. Posebnost sv. Petra je pozicioniranje cerkve na polju dober kilometer iz vasi. Notranjost predstavlja enovito baročno podobo s kvalitetnimi freskami in olji ljubljanskega slikarja Antona Cebeja, rojenega v Ajdovščini, ki je v drugi polovici 18. stoletja opravil obsežne poslikave v prezbiteriju in cerkveni ladji. V cerkvi je še kvaliteten križev pot neznanega avtorja in oltar sv. Petra v beneškem slogu. Po eni od domnev je svojevrstna pozicija cerkve na polju pod vasjo povezana s starim sakralnim objektom, ki na bi stal na tem mestu ob neposredni bližini nekdanje rimske ceste Aquilea - Emona. Po ljudskem izročilu pa je nastanek cerkve povezan s turškimi vpadi. Do cerkve naj bi nekoč rastel strnjen gozd.

Druga svetovna vojnaUredi

21. maja 1944 so partizani napadli nemško motorizirano kolono med Dobravljami in Cesto, uničili 8 tovornakov in se umaknili. Kot povračilni ukrep je okupator 2. junija 1944 požgal vas Cesta. Zvečer 23. aprila 1945 se je na poškodovanem mostu pod Dobravljami prevrnil avtomobil s četniškimi funkcionarji; med ubitimi je bil tudi Dimitrije Ljotić, ki so ga pozneje prepeljali v Šempeter pri Gorici in ga tam pokopali.

PrebivalstvoUredi

Zunanje straniUredi

Sklici in opombeUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019.