Wikipedija

Diana iz Versaillesa

Versajska Diana je nekoliko višji [1] marmornat kip rimske boginje Diane (grško Artemida) z jelenom. Trenutno je v parku Musée du Louvre v Parizu. Kip je znan tudi kot Diana à la Biche, Diane Chasseresse ('Diana lovka'), Artemida lovka in Artemida s košuto. Gre za rimsko kopijo (1. ali 2. stoletje našega štetja) izgubljenega grškega bronastega izvirnika, ki je bil pripisan Leokaru, c. 325 pr. n. št.

Diana iz Versailesa
Umetnikneznan
Vrstamarmorni kip, rimska marmorna kopija iz 1. ali 2. st.
helenističnega dela iz okoli 325 pr. n. št.
Mere2,01 m cm
KrajLouvre, Pariz

Zgodovina uredi

Kip je bil odkrit v Italiji. Na spletnih straneh Louvra predlagajo tempelj Diane (Nemi): starodavno svetišče, medtem ko drugi viri predlagajo Hadrijanovo vilo v Tivoliju. Leta 1556 ga je papež Pavel IV. dal Henriku II.[2] s subtilno, a neizogibno aluzijo na kraljevo ljubico Diane de Poitiers.

»Diane Chasseresse je med kipi, izvoženimi iz Italije pred drugo polovico 17. stoletja, pridobila sloves zunaj Italije, enakovreden mojstrovinam v Belvederju ali vili Borghese« [3], čeprav so jo njeni občudovalci na splošno zamenjali z Artemido iz Efeza [4]. Postavljen je bil kot osrednja značilnost vrtov Jardin de la Reine, postavljenega zahodno od Galerie des Cerfs v Fontainebleau; tam je bil najbolj viden in med prvimi rimskimi skulpturami, ki so jih videli v Franciji. Leta 1602 ga je Henrik IV. premaknil v Louvrsko palačo (Palais du Louvre), kjer je bila Diana nameščena v posebej zanjo zasnovani galeriji, Salle des Antique (zdaj Salle des Caryatides). V času, ko jo je restavriral Barthélemy Prieur. v Fontainebleauju je bila leta 1605 po njej narejena Prieurjeva bronasta replika (Haskell in Penny 1981: 196), ki jo je postavil na visok manieristični marmorni podstavek, ki ga je uredil hidravlični inženir Tommaso Francini, z bronastimi lovskimi psi in jelenovimi glavami, ki so pljuvali vodo, delo Pierra Briarda, 1603, v parterju, ki ga obdaja oranžerija [5]. Še eno bronasto repliko v polni velikosti je leta 1634 izdelal Hubert Le Sueur za angleškega kralja Karla I., brata Ludvika XIII., sedaj v gradu Windsor.

Diano je v Grande Galerie (Dvorana ogledal) v Versajski palači namestil Ludvik XIV.. Za Château de Marly je marmorno kopijo leta 1710 izdelal Guillaume Coustou starejši.

Diane Chasseresse se je kot eden največjih zakladov v Franciji vrnila v Louvre v An VI prve republike (1798) [6]. Leta 1802 jo je obnovil Bernard Lange.[7]

 
Bronasta kopija kipa iz leta 1813, stoji v vrtovih Fontainebleauja

Opis uredi

Diana je predstavljena kot vitek in moški lovec, ki je ulovila jelena. Gleda proti desni, morda proti samemu jelenu, saj z dvignjeno desno roko potegnila puščico iz toka. Na njeni levi roki je vidno, da drži del loka, preostanek manjka, da bi lahko streljala; manjkajoči lok pretvori sliko v preprosto pastoralno iz simbolike lovke in plena. Nosi kratek dorski hiton, himation okoli pasu in sandale.

Primerljive rimske replike istega modela, ki so na spletni strani Louvra, so našli v Leptis Magna (Libija), v Antalyi (Turčija) in tudi pri Annabi (Alžirija).

Miniaturna replika kipa je stala na kaminu v salonu prvega razreda ladje Titanik. Robert Ballard je leta 1986 kip odkril in fotografiral na morskem dnu blizu premca razbitine.

Sklci uredi

  1. ↑ The statue stands 2.01 meters in height.
  2. ↑ Date according to the Musée du Louvre on-line catalogue.
  3. ↑ Francis Haskell and Nicholas Penny, Taste and the Antique: the Lure of Classical Sculpture, 1500-1900 1981:196.
  4. ↑ The error was forcefully refuted by Jean-Aymar Piganiol de La Force, Nouvelle description des châteaux et des parcs de Versailles et de Marly (Paris, 1713), Haskell and Penny note (1981:196).
  5. ↑ The orangerie was swept away under Louis-Philippe. In 1813 the present bronze, a replica dated 1684, replaced Prieur's, which was moved into the Galerie des Cerfs.
  6. ↑ Accession number 589.
  7. ↑ Lange is also credited with the first restorations to the Venus de Milo

Reference uredi

  • Maxime Collignon, Manual of Mythology, in Relation to Greek Art, H. Grevel & Co., 1890. Page 94.
  • Francis Haskell and Nicholas Penny, 1981. Taste and the Antique: The Lure of Classical Sculpture 1500-1900 (Yale University Press) Cat. no. 30.
  • Martin Robertson, 1975. A History of Greek Art (Cambridge University Press) vol. I, pp 460–61

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Diana iz Versaillesa.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Diana_iz_Versaillesa&oldid=5568382«