Devin, Italija
Devín (italijansko Duino, nemško Thübein ali Tybein) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske Krajine. Naselje Devin leži ob severnem delu Tržaškega zaliva.
Devin Duino | |
---|---|
![]() | |
Koordinati: 45°46′N 13°36′E / 45.767°N 13.600°EKoordinati: 45°46′N 13°36′E / 45.767°N 13.600°E | |
Država | ![]() |
Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
Občina | Devin - Nabrežina |
Nadm. višina | 39 m |
Prebivalstvo (2001)[1] | |
• Skupno | 1.421 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 349011 |
Klicna koda | 040 |
Občina Devin - Nabrežina obsega 45 km² in ima 8.774 prebivalcev (dne 31. 1. 2006). Približno 40 % prebivalcev občine je Slovencev.
V obdobju Avstro-Ogrske je imel Devin tudi nemško poimenovanje Tybein oziroma Thübein, danes pa v naselju ni večjega deleža nemško govorečega prebivalstva.
Devin je znan po svojih dveh gradovih. Stari grad je v ruševinah, novi Grad Devin pa je kljub uničenju v drugi svetovni vojni danes v odličnem stanju in v lasti plemiške družine Thurn und Taxis. Grad je odprt za turistične obiske. Grad je bil nekaj časa tudi sedež vlade Svobodnega tržaškega ozemlja. Od leta 1982 je v gradu tudi Jadranski kolegij združenega sveta (United World College of the Adriatic) - srednja šola, ki pripravlja učence na mednarodno maturo.
Devin z bližnjim Sesljanom povezuje Rilkejeva pešpot, s katere se sprehajalcem odpira čudovit razgled na severni del Jadranskega morja. Pot se imenuje po pesniku Rilkeju, ki je tukaj napisal svoje Devinske elegije.
Leta 1906 je bil v Devinu na počitnicah fizik Ludwig Edward Boltzmann, ki je v napadu depresije tukaj naredil samomor.
KohiščeUredi
Ta razdelek je prazen. Pomagate nam lahko tako, da vanj vnesete besedilo. |
Znani krajaniUredi
Ta razdelek je prazen. Pomagate nam lahko tako, da vanj vnesete besedilo. |
SkliciUredi
ViriUredi
- Andrej Bandelj; in sod. (2010). Tržaško in Goriško. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. COBISS 250355456. ISBN 978-961-254-184-2.
- Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.