Devin, Italija

Devín (italijansko Duino, nemško Thübein ali Tybein) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske Krajine. Naselje Devin leži ob severnem delu Tržaškega zaliva.

Devin

Duino
Grad Devin
Devin se nahaja v Italija
Devin
Devin
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°46′N 13°36′E / 45.767°N 13.600°E / 45.767; 13.600Koordinati: 45°46′N 13°36′E / 45.767°N 13.600°E / 45.767; 13.600
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija - Julijska krajina
ObčinaDevin - Nabrežina
Nadm. višina
39 m
Prebivalstvo
 (2001)[1]
 • Skupno1.421
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
349011
Klicna koda040

Občina Devin - Nabrežina obsega 45 km² in ima 8.774 prebivalcev (dne 31. 1. 2006). Približno 40 % prebivalcev občine je Slovencev.

V obdobju Avstro-Ogrske je imel Devin tudi nemško poimenovanje Tybein oziroma Thübein, danes pa v naselju ni večjega deleža nemško govorečega prebivalstva.

Pred Napoleonovimi osvojitvami (1796) je Devin pripadal Kranjski

Devin je znan po svojih dveh gradovih. Stari grad je v ruševinah, novi Grad Devin pa je kljub uničenju v drugi svetovni vojni danes v odličnem stanju in v lasti plemiške družine Thurn und Taxis. Grad je odprt za turistične obiske. Grad je bil nekaj časa tudi sedež vlade Svobodnega tržaškega ozemlja. Od leta 1982 je v gradu tudi Jadranski kolegij združenega sveta (United World College of the Adriatic) - srednja šola, ki pripravlja učence na mednarodno maturo.

Devin z bližnjim Sesljanom povezuje Rilkejeva pešpot, s katere se sprehajalcem odpira čudovit razgled na severni del Jadranskega morja. Pot se imenuje po pesniku Rilkeju, ki je tukaj napisal svoje Devinske elegije.

Leta 1906 je bil v Devinu na počitnicah fizik Ludwig Edward Boltzmann, ki je v napadu depresije tukaj naredil samomor.

KohiščeUredi

Znani krajaniUredi

SkliciUredi

ViriUredi

  • Andrej Bandelj; in sod. (2010). Tržaško in Goriško. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. COBISS 250355456. ISBN 978-961-254-184-2.
  • Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.