Lied der Deutschen
Besedilo pesmi Lied der Deutschen (Pesem Nemcev), tudi Deutschlandlied (Pesem Nemčije), ki obsega tri kitice, je napisal August Heinrich Hoffmann von Fallersleben dne 26. avgusta 1841 na otoku Helgoland. Že Hoffmann von Fallersleben je uporabljal melodijo, na katero se pesem do danes poje, in sicer skladba Josepha Haydna iz leta 1797, ki je prvotno bil avstrijska cesarska himna (»Gott erhalte Franz den Kaiser«). Tretja kitica pesmi danes služi kot narodna himna Zvezne republike Nemčije.
V prvi kitici Hoffmann von Fallersleben načrtava tedanje meje nemškega jezikovnega območja. Skupne nemške države takrat ni bilo. Zaradi izraza »Nemčija nad vsem« so pesem velikokrat kritizirali kot nacionalistično, čeprav zagovorniki trdijo, da je Fallersleben s tem samo izražal svojo ljubezen do domovine.
Pesem je leta 1922 postala narodna himna Weimarske republike. V nacizmu so peli le še prvo kitico, ki ji je obvezno sledila nacistična Wesslova pesem (Horst-Wessel-Lied). Po ustanovitvi Zvezne republike Nemčije leta 1949 so spet uvedli Pesem Nemcev kot narodno himno, peli pa so le tretjo kitico. V Vzhodni Nemčiji je bila med leti 1949 in 1990 narodna himna "Auferstanden aus Ruinen" (''Vstala iz ruševin''). Po združitvi Nemčije sta določila zvezni predsednik Richard von Weizsäcker in kancler Helmut Kohl v dopisovanju tretjo kitico kot narodno himno Nemčije.
Besedilo
uredi
1. kiticauredi | |
|
|
2. kiticauredi | |
|
|
3. kiticauredi | |
|
|
Tako imenovana „4. kitica“
urediLeta 1921 je Albert Matthai napisal četrto kitico kot reakcijo na izgubljeno Prvo svetovno vojno, s katero je kritiziral Versajsko pogodbo. Peli so jo kot dodatno kitico himne predvsem skrajni desničarji v Nemčiji. Nikoli ni bila del uradne narodne himne.
t. i. 4. kiticauredi | |
|
|