Džajatirtha

Sri Jayatirtha (Śrī Jaya-tīrtha) ali Jayateertharu, znan tudi kot Teekacharya (okoli leta 1345 do okoli leta 1388), je bil hindujski filozof, polemik, dialektik in šesti vrhovni svečenik Madhvacharya Peetha (1365 – 1388).

Jayatirtha
Rojstvo	Dhondopant Raghunath Deshpande cca. 1345 Mangalwedha ali Manyakheta
Smrt	cca. 1388 Malkhed
Narodnost	Indijec
Druga imena	Jayateertharu, Teekacharya
Poklic	filozof

Velja za enega najpomembnejših vidcev v zgodovini miselne šole Dvaita zaradi njegovih razlag o delih Madhvacharye. Zaslužen je za strukturiranje filozofskih vidikov Dvaite, kar ga s svojimi polemičnimi deli povzdigne v enakovreden položaj s sodobnimi miselnimi šolami (Dasgupta 1991, str. viii). Skupaj z Madhva in Vyasatirtha je bil čaščen kot eden izmed treh velikih duhovnih modrecev.  

Rojen v aristokratski družini indijske verske sekte Deshastha Rigvedi (Sharma 2000, str. 247.), je kasneje sprejel smer Dvaita po srečanju s svetnikom Madhva po imenu Akshobhya Tirtha (d. 1365). Sestavil je 22 del, ki vključujejo komentarje na dela Madhve in več samostojnih razprav, ki kritizirajo načela sodobnih šol, zlasti Advaite, hkrati pa je razvijal misel Dvaite. Njegova dialektična spretnost in logična pronicljivost sta mu prinesla odlikovanje Ṭīkacārye.

Biografija

Zgodovinski viri o Jayatirthinem življenju so redki (Sharma 2000, str. 246.). Večina informacij o njegovem življenju izhaja iz dveh hagiografij, Aṇu Jayatīrtha Vijaya in Bṛhad Jayatīrtha Vijaya njegovega učenca Vyāsatirtha, in kompilacije Chalāri Saṁkarṣaṇacārya (Dalal 2010, str. 178). Rodil se je kot Dhoṇḍu Pant Raghunath v rodu brahmanov Deshpande. Kraj njegovega rojstva je dodeljen bodisi mestu Mangalwedha ali pa mestu Manyakheta (Dalal 2010, str. 178). Glede na hagiografije je bil njegov oče, Raghunātha Rāya, pomemben plemič, kar je omogočalo Jayatirthi, da je brezskrbno odraščal v izobilju. (Sharma 2000, str. 247.). Pri dvajsetih letih je po naključnem srečanju z asketom Akshobhya Tīrtha na bregu reke Kagina ali reke Bhima doživel preobrazbo, zaradi katere se je odrekel svojemu prejšnjemu življenju, vendar ne brez odpora svoje družine. Po veliko posvetovanja, se njegova družina vdala in nato ga je Akshobhya Tirtha uvedel v smer Dvaite in ga poimenoval Jayatīrtha ( Sharma 2000, str. 248. ). Jayatirtha je leta 1365 nasledil Akshobhyo kot vrhovnega svečenika in ga postopoma tudi presegel. Njegovo življenje se je končalo na bregu reke Kāgiṇī v Malakheḍi (ali Mānyakheṭi).

Delo

Jayatirthi je bilo akreditiranih 22 del, od katerih jih je 18 komentarjev na dela Madhvacharye (Sharma 2000, str. 249. ). Poleg tega mu pripisujejo še eno izgubljeno delo, ki povzema principe Dvaite. Nyaya Sudha, ki je komentar na delo Anu Vyakhyana, je njegovo najpomembnejše delo. Obsega do 24.000 verzov in razpravlja ter kritizira različne filozofe in njihove filozofije, vse od ortodoksnih šol hinduizma, kot sta Mimamsa in Nyaya, do heterodoksnih šol, kot sta na primer budizem in džainizem, ki se zavzemajo za Dvaito (Sharma 2000, str. 330.). Poleg komentarjev je tudi avtor štirih izvirnih razprav, od katerih izstopata Pramana Paddhati in Vadavali. Pramana Paddhati je kratka monografija o epistemologiji Dvaite, ki obravnava zadevne pramane, teorijo resnice in zmote ter veljavnost znanja, medtem ko se Vadavali ukvarja z naravo resničnosti in iluzije (Sharma 2000, str. 337. ).

Zapuščina

Jayatirtha zaseda posebno mesto v zgodovini književnosti Dvaite. Lucidnost in izmerjen slog njegovega pisanja, skupaj s svojo veliko dialektično sposobnostjo je omogočila njegovim delom, da pronicajo skozi čas. Njegovo mojstrovino Nyaya Sudha uvrščajo kot enega od vrhov indijskega teološkega dosežka" (Pereira 1976, str. 123. ). Dasgupta pripomni, da "Jayatirtha in Vyasatirtha predstavljata najvišjo dialektično spretnost v indijski misli" (Dasgupta 1991, str. viii).

Seznam del

Komentarji na dela Madhve

Ime dela	Opis
Gītā Tātparya Nyāyadipikā	Komentar na delo Bhagavad Gītā Tātparya Nirnaya
Gītābhāṣya Prameyadīpikā	Komentar na delo Gītā bhaṣya
Īśa Upaniṣadbhāṣya Ṭikā	Komentar na delo Īśa Upaniṣadbhāṣya
Karmaṅirṅayaṭikā	Komentar na delo Karmaṅirṅaya
Kathālakṣaṇavivarana	Komentar na delo Kathālakṣaṇa
Māyāvādakhaṇḍanaṭikā	Komentar na delo Māyāvādakhaṇḍana
Nyāya Sudhā	Komentar na delo Anu Vyakyana
Nyāyavivaranaṭikā	Komentar na delo Nyāyavivarana
Pramāṇalakṣaṇaṭikā	Komentar na delo Pramāṇalakṣaṇa
Prapañcamithyātvānumānakhaṇḍanaṭikā	Komentar na delo Prapañcamithyātvānumānakhaṇḍana
Ṛgbhāṣya Ṭikā	Komentar na delo Ṛgbhāṣya
Ṣaṭpraṣna Upaniṣadbhāṣya Ṭikā	Komentar na delo Ṣaṭpraṣna Upaniṣadbhāṣya
Tattvaprakāśikā	Komentar na delo Brahma Sutra Bhāṣya
Tattvasaṁkhyānaṭikā	Komentar na delo STattvasaṁkhyā
Tattvavivekaṭikā	Komentar na delo Tattvaviveka
Tattvoddyotaṭikā	Komentar na delo Tattvoddyota
Upādhikhaṅḍanaṭikā	Komentar na delo Upādhikhaṅḍana
Viṣṇutattvanirṇayaṭikā	Komentar na delo Viṣṇutattvanirṇaya

Samostojna dela

Ime dela	Opis
Adhyātma Tarangiṇī	Izgubljeno delo, ki povzema načela Dvaite
Padyamālā	Kratka razprava o vidikih čaščenja omenjenih v Madhvacharyevi Tantrasārasamgraha.
Pramāṇapaddhatī	Delo o epistemološkoh vidikih Dvaite
Śatāparādhastotra	Kratka himna za očiščenje grehov
Vādāvalī	Overjanje Advaitskega koncepta iluzornosti sveta

Dela prevedena v slovenščino

Nobeno delo ni prevedeno v slovenščino.

Sklici

1.  Sharma 2000, str. 246.  
2. Dasgupta 1991, str. viii.  
3. Sharma 2000, str. 247.  
4.  Dalal 2010, str. 178.  
5. Sharma 2000, str. 248.  
6. Sharma 2000, str. 249.  
7. Sharma 2000, str. 330.  
8. Sharma 2000, str. 337.  
9. Pereira 1976, str. 123. 

Viri in literatura

Bibliografija

• Chang, Chen-chi (1991). A Treasury of Mahāyāna Sūtras: Selections from the Mahāratnakūṭa Sūtra. Motilal Banarsidass. ISBN 978-8120809369. 
• Dalal, Roshen (2010). Hinduism: An Alphabetical Guide. Penguin Books India. ISBN 978-0143414216. 

• Dasgupta, Surendranath (1991). A History of Indian Philosophy, Vol 4. Motilal Banarsidass. ISBN 978-8120804159. 
• Leaman, Oliver (2006). Encyclopedia of Asian Philosophy. Routledge. ISBN 978-1134691159. 
• Pereira, Jose (1976). Hindu theology: A reader. Image Books. ISBN 978-0385095525. 
• Sharma, B. N. Krishnamurti (2000). A History of the Dvaita School of Vedānta and Its Literature, Vol 1. 3rd Edition. Motilal Banarsidass (2008 Reprint). ISBN 978-8120815759. 
• Sharma, B.N.K (2001). Nyayasudha of Sri Jayatirtha (3 vols). Vishwa Madhva Parishad. ASIN B0010XJ8W2. 

• Sheridan, Daniel P (1995). Great Thinkers of the Eastern World. Harper Collins. ISBN 978-0062700858. 

Zunanji viri

• Jayatirtha. 2021. [citirano 13. 01. 2022]. Dostopno na naslovu: http:// www.hindupedia.com/en/Jayatirtha.
• Jayatirtha. 2021. [citirano 15. 01. 2022]. Dostopno na naslovu: http://www.hindupedia.com/en/Jayatirtha.

• Jayatirtha. 2021. [citirano 25. 11. 2021]. Dostopno na naslovu: https ://www. dvaita.org/scholars/jayatirtha/. 
• Seer Jayateertharu. 2021. [citirano 24. 11. 2021]. Dostopno na naslovu: https://www. Newworldencyclopedia.org/entry/Jayatirtha. 
• Sri Jayateertha. 2021. [citirano 25. 11. 2021]. Dostopno na naslovu: https://www.uttaradimath.org/parampara/sri-jayateertha.