Cluj-Napoca
Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.[6] Cluj je središče okraja Cluj v severozahodnem delu države. Leži v dolini reke Someșul Mic. Od Bukarešte oddaljen 324 km, od Budimpešte 351 km in od Beograda 322 km. V preteklosti je bil uradna prestolnica Velike kneževine Transilvanije.
Cluj-Napoca | ||
---|---|---|
Pogled na središče mesta | ||
| ||
Vzdevek: | ||
Koordinati: 46°46′N 23°35′E / 46.767°N 23.583°E | ||
Država | Romunija | |
Okraj | Cluj-Napoca | |
Ustanovitev | 1213 (prvič uradno omenjen kot Clus) | |
Upravljanje | ||
• Župan | Emil Boc[d][3] | |
Površina | ||
• Mesto | 179,5 km2 | |
• Metropolitansko obm. | 1.537,5 km2 | |
Nadm. višina | 340 m | |
Prebivalstvo | ||
• Mesto | 324.576 | |
• Gostota | 1.808 preb./km2 | |
• Metropolitansko obm. | 411.379[4] | |
Poštna številka | 400xyz1 | |
Omrežna skupina | +40 x642 | |
Avtomobilska oznaka | CJ | |
Spletna stran | primariaclujnapoca | |
1x, y in z so števke, ki označujejo ulico, del ulice ali celo hišno številko 2x je števka, ki označuje operaterja: 2 je nekdanji nacionalni operater (Romtelecom), 3 so drugi operaterji |
Leta 2011 je imelo mesto 324.576 prebivalcev. kar je nekaj več kot leta 2002.[5][7] Metropolitansko območje je imelo 411.379 prebivalcev,[4][8] s primestji (romunsko zona periurbană) pa več kot 420.000 prebivalcev.[4][9] Razen stalnih prebivalcev je v mestu tudi veliko študentov in začasnih prebivalcev, v povprečju (2004-2007) več kot 20.000.[10] Mesto ima površino 179,52 km². Srediče mesta je trg Unirii s cerkvijo sv. Mihaela iz 14. stoletja. Cerkev je posvečena mestnemu zavetniku nadangelu Mihaelu.[11]
Cluj je v devetdesetih letih 20. stoletja doživel desetletje upadanja. Njegov mednarodni ugled je prizadela predvsem politika takratnega župana Gheorgheja Funarja.[12] Mesto je zdaj eno od najpomembnejših akademskih, kulturnih, industrijskih in poslovnih središč Romunije. V njem je univerza Babeș-Bolyai, ki je največja v državi, botanični vrt, mednarodno pomembne kulturne ustanove in največja romunska poslovna banka.[13][14] Leta 2015 je bil Cluj Evropska prestolnica mladih.[15]
Sklici
uredi- ↑ Portretul unui oraș (v romunščini). Clujeanul. 21. september 2007. Pridobljeno 9. januarja 2008.
- ↑ A kincses város (v madžarščini). UFI. December 2004. Pridobljeno 9. januarja 2008.
- ↑ Rezultatele alegerilor locale din 2016 — Central Electoral Bureau.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Rezultate definitive ale Recensământului Populației și Locuințelor – 2011 – analiza. Cluj County Regional Statistics Directorate. 5. julij 2013. Pridobljeno 5. julija 2013.
- ↑ 5,0 5,1 Comunicat de presă privind rezultatele finale ale Recensământului Populației și Locuințelor – 2011. Cluj County Regional Statistics Directorate. 5. julij 2013. Pridobljeno 5. julija 2013.
- ↑ Cum s-a schimbat ierarhia marilor orașe din țară. (v romunščini). Hotnews.ro. 6. februar 2012. Pridobljeno 14. februarja 2012.
- ↑ Municipiul Cluj-Napoca (v romunščini). Fundația Jakabffy Elemér. Pridobljeno 12. marca 2008.
- ↑ Zona Metropolitana Urbana (v romunščini). CJ Cluj. Pridobljeno 25. maja 2009.
- ↑ Zona Metropolitană Urbană și Strategii de Dezvoltare a Zonei Metropolitane Cluj-Napoca (v romunščini). Cluj County Council. Pridobljeno 12. marca 2008.
- ↑ Wanted: clujeanul verde (v romunščini). Foaia Transilvană. 6. marec 2008. Pridobljeno 12. maja 2008.
- ↑ Catedrala Sf. Mihail (v romunščini). Clujonline.com. Pridobljeno 12. marca 2008.
- ↑ Cluj: Buzz grips university town. Financial Times, 6. marec 2008. Pridobljeno 13. marca 2008.
- ↑ Five alive – New regions – Five territories to watch. Monocle 9 (01), december 2007. Pridobljeno 12. marca 2008.
- ↑ Alexandra Groza (8. januar 2008). Presa britanică: Clujul, campion mondial la dezvoltare (v romunščini). Clujeanul. Pridobljeno 12. marca 2008.
- ↑ Youth@Cluj-Napoca 2015.