Claude-Victor Perrin

Claude-Victor Perrin, francoski maršal, politik in plemič, * 7. december 1764, Lamarche, † 1. marec 1841, Pariz.

Claude-Victor Perrin, vojvoda Belluna
RojstvoClaude-Victor Perrin
7. december 1764({{padleft:1764|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…]
Lamarche[d]
Smrt1. marec 1841({{padleft:1841|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…] (76 let)
Pariz[4][5]
Pripadnost Francija
Rod/službaFrancoska kopenska vojska
Aktivna leta1781 -
ČinMaršal imperija
Oboroženi konfliktiFrancoske revolucionarne vojne
Napoleonove vojne

Življenjepis uredi

Leta 1781 je vstopil v vojaško službo kot navadni vojak; po desetih letih službenja je bil odpuščen iz redne službe. Kmalu zatem se je pridružil lokalnim prostovoljcem in se izkazal v bitkah na alpski meji; v manj kot letu dni je napredoval do poveljnika bataljona.

Za izkazan pogum med obleganjem Toulona leta 1793 je bil povišan v brigadnega generala; pozneje je služil v Pirenejih in Italiji, zakar je bil povišan v divizijskega generala.

Leta 1802 je za krajši čas postal guverner Louisiane, naslednje leto je postal poveljnik batavijanske vojske in za osemnajst mesecev (1805-06) je postal francoski veleposlanik na Danskem.

Ob izbruhu vojne četrte koalicije je postal načelnik štaba 5. armadnega korpusa, kateremu je poveljeval maršal Jean Lannes; ponovno se je izkazal v več bitkah, tako da je bil imenovan za poveljnika 1. korpusa in bil povišan v maršala.

Po premirju iz Tilsita je postal guverner Berlina in bil leta 1808 povzdignjen v vojvodo Belluna. Istega leta se je udeležil vojne v Španiji, kjer je ostal do leta 1812, ko je postal poveljnik korpusa, kateremu je poveljeval med Napoleonovo invazijo na Rusijo.

Februarja 1814 je prepozno prišel v Montereau-sur-Yonne, zakar ga je Napoleon razrešil poveljstva. Posledično se je pridružil bourbonistom; decembra istega leta ga je kralj Ludvik XVIII. imenoval za poveljnika 2. vojaške divizije. Leta 1815, po vrnitvi Napoleona iz Elbe, je spremljal kralja v Gent, nato pa je bil po bitki pri Watterlooju povzdignjen v plemiča. Po dokončnem Napoleonovemu porazu je bil imenovan za predsednika komisije, ki je preiskovala obnašanje častnikov med stodnevno kampanjo.

Leta 1821 je bil imenovan za vojnega ministra; na tem položaju je ostal dve leti. Leta 1830 je bil imenovan za generalmajorja kraljeve garde. Po julijski revoluciji se je dokončno upokojil.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
  4. Record #116115173 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. Katalog Nemške nacionalne knjižnice
Politične funkcije
Predhodnik:
Marie Victor Nicolas de Fay, marquis de La Tour-Maubourg
Minister za vojno Francije
14. december 1821–1823. marec 1823
Naslednik:
Alexandre, vicomte Digeon
Predhodnik:
Alexandre, vicomte Digeon
Minister za vojno Francije
15. april 1823 - 19. oktober 1823
Naslednik:
Ange Hyacinthe Maxence, baron de Damas