Ceroxylon quindiuense

Ceroxylon quindiuense, pogosto imenovana voščena palma Quindío, je palma, ki izvira iz vlažnih gorskih gozdov Andov v Kolumbiji in severnem Peruju.[3]

Ceroxylon quindiuense
Palma de cera del Quindío (Ceroxylon quindiuense) (14728442862).jpg
Ceroxylon quindiuense, pri Armenii, Kolumbija.
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Enokaličnice
Klad: Komelinide
Red: Arecales (palmovci)
Družina: Arecaceae (palmovke)
Rod: Ceroxylon
Vrsta: C. quindiuense
Znanstveno ime
Ceroxylon quindiuense
(Karst.) H.Wendl.
Sinonimi[2]
  • Ceroxylon floccosum Burret
  • Klopstockia quindiuensis H. Karst.

OpisUredi

 
Pogled na dolino Cocora (Kolumbija) s palmami Ceroxylon quindiuense.

Ta vrsta palm lahko zraste do višine 45 m — ali redko, celo do 60 m.[3] Je najvišja zabeležena enokaličnica na svetu.[4] Deblo je valjasto, gladko, svetle barve, prevlečeno z voskom; listne brazgotine tvorijo temne obroče okoli debla. Listi so temno zeleni in sivkasti, dolgi 185–540 cm, s pecljem do 80 cm. Plodovi so kroglasti in ob zrelosti oranžno rdeči, 1,6–2 cm v premeru.[3]

TaksonomijaUredi

Vrsto Ceroxylon quindiuense je opisal nemški botanik Gustav Karl Wilhelm Hermann Karsten in objavil v Bonplandia (Hannover) 8: 70. (1860).

Etimologija:

Ceroxylon: rodovno ime, sestavljeno iz grških besed: kèròs = "vosek" in xγlon = "les", v zvezi z debelo plastjo belega voska, ki pokriva deblo.[5]

quindiuense: geografski epitet, ki namiguje na njegovo lokacijo v Quindíu.

Sinonimnost:[6]

  • Klopstockia quindiuensis H.Karst., 18596
  • Ceroxylon floccosum Burret, 192978

EkologijaUredi

Raste v velikih in gostih populacijah vzdolž osrednjih in vzhodnih Andov Kolumbije (redko v zahodnih kolumbijskih Andih), z ločeno razširjenostjo v Andih severnega Peruja. Višinsko območje te vrste je med 2000 in 3100 m nad morjem.[3] Najnižjo reproduktivno starost doseže pri 80 letih.[7] Voščene palme zagotavljajo habitate za številne edinstvene oblike življenja, vključno z ogroženimi vrstami, kot je rumenouha papiga (Ognorhynchus icterotis).

Lokalna imenaUredi

Palma de cera, palma de ramo (obe imeni v Kolumbiji).[3]

ZaščitaUredi

Populacije Ceroxylon quindiuense ogrožajo motnje habitata, prekomerno izsekavanje in bolezni.[7] Plodove so uporabljali kot krmo za govedo in prašiče. Listi so bili v veliki meri uporabljeni pri katoliških praznovanjih cvetne nedelje;[8] takšni listi so prihajali od mladih rastlin, ki so bile smrtno poškodovane.[7] Ta dejavnost se je v zadnjih letih močno zmanjšala zaradi kazenskega pregona in razširjene kampanje. Sečnja palm Ceroxylon quindiuense za pridobivanje voska iz debla je tudi dejavnost, ki še vedno poteka v Kolumbiji in Peruju.[3] Palma je priznana kot nacionalno drevo Kolumbije in je od uveljavitve zakona 61 iz leta 1985 pravno zaščitena vrsta v tej državi.[7][9]

Gojenje in uporabaUredi

Vosek debla so uporabljali za izdelavo sveč, zlasti v 19. stoletju.[3] Zunanji del palminega stebla so domačini uporabljali za gradnjo hiš in za gradnjo vodovodnih sistemov za revne kmete. Vrsto gojijo kot okrasno rastlino v Kolumbiji in Kaliforniji.[3][7]

GalerijaUredi

SkliciUredi

  1. Bernal, R. (1998). "Ceroxylon quindiuense". Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 1998: e.T38467A10120959. doi:10.2305/IUCN.UK.1998.RLTS.T38467A10120959.en. Pridobljeno dne 11 November 2021.
  2. "The Plant List: A Working List of All Plant Species".
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 Sanin, Maria Jose; Galeano, Gloria (2011). "A revision of the Andean wax palms, Ceroxylon (Arecaceae)" (PDF). Phytotaxa (34): 47–50. Pridobljeno dne 26 January 2016.
  4. "Ceroxylon quindiuense - Palmpedia - Palm Grower's Guide". palmpedia.net. Pridobljeno dne 2016-01-26.
  5. J. Dransfield & N. Uhl & C. Asmussen & W.J. Baker & M. Harley & C. Lewis (2008). Genera Palmarum. The evolution and classification of palms.
  6. "Ceroxylon quindiuense (Synonyms)". World Checklist of Selected Plant Families.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Madrinan, S.; Schultes, R. E. (1995). "Colombia national tree: the wax palm Ceroxylon quindiuense and its relative". Elaeis (Malaysia) (angleščina). ISSN 0128-1828.
  8. "Bogotá, 'Reconcíliate con la Naturaleza' este Domingo de Ramos". En Detalle. Portal Bogota WACG. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 February 2012. Pridobljeno dne 2016-01-26.
  9. Presidencia de la República de Colombia. "Símbolos patrios" (španščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 April 2016.

Zunanje povezaveUredi