Ceroxylon quindiuense

Ceroxylon quindiuense, pogosto imenovana voščena palma Quindío, je palma, ki izvira iz vlažnih gorskih gozdov Andov v Kolumbiji in severnem Peruju.[3]

Ceroxylon quindiuense

Ceroxylon quindiuense, pri Armenii, Kolumbija.
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Enokaličnice
Klad: Komelinide
Red: Arecales (palmovci)
Družina: Arecaceae (palmovke)
Rod: Ceroxylon
Vrsta: C. quindiuense
Znanstveno ime
Ceroxylon quindiuense
(Karst.) H.Wendl.
Sinonimi[2]
  • Ceroxylon floccosum Burret
  • Klopstockia quindiuensis H. Karst.

Opis uredi

 
Pogled na dolino Cocora (Kolumbija) s palmami Ceroxylon quindiuense.

Ta vrsta palm lahko zraste do višine 45 m — ali redko, celo do 60 m.[3] Je najvišja zabeležena enokaličnica na svetu.[4] Deblo je valjasto, gladko, svetle barve, prevlečeno z voskom; listne brazgotine tvorijo temne obroče okoli debla. Listi so temno zeleni in sivkasti, dolgi 185–540 cm, s pecljem do 80 cm. Plodovi so kroglasti in ob zrelosti oranžno rdeči, 1,6–2 cm v premeru.[3]

Taksonomija uredi

Vrsto Ceroxylon quindiuense je opisal nemški botanik Gustav Karl Wilhelm Hermann Karsten in objavil v Bonplandia (Hannover) 8: 70. (1860).

Etimologija:

Ceroxylon: rodovno ime, sestavljeno iz grških besed: kèròs = "vosek" in xγlon = "les", v zvezi z debelo plastjo belega voska, ki pokriva deblo.[5]

quindiuense: geografski epitet, ki namiguje na njegovo lokacijo v Quindíu.

Sinonimnost:[6]

  • Klopstockia quindiuensis H.Karst., 18596
  • Ceroxylon floccosum Burret, 192978

Ekologija uredi

Raste v velikih in gostih populacijah vzdolž osrednjih in vzhodnih Andov Kolumbije (redko v zahodnih kolumbijskih Andih), z ločeno razširjenostjo v Andih severnega Peruja. Višinsko območje te vrste je med 2000 in 3100 m nad morjem.[3] Najnižjo reproduktivno starost doseže pri 80 letih.[7] Voščene palme zagotavljajo habitate za številne edinstvene oblike življenja, vključno z ogroženimi vrstami, kot je rumenouha papiga (Ognorhynchus icterotis).

Lokalna imena uredi

Palma de cera, palma de ramo (obe imeni v Kolumbiji).[3]

Zaščita uredi

Populacije Ceroxylon quindiuense ogrožajo motnje habitata, prekomerno izsekavanje in bolezni.[7] Plodove so uporabljali kot krmo za govedo in prašiče. Listi so bili v veliki meri uporabljeni pri katoliških praznovanjih cvetne nedelje;[8] takšni listi so prihajali od mladih rastlin, ki so bile smrtno poškodovane.[7] Ta dejavnost se je v zadnjih letih močno zmanjšala zaradi kazenskega pregona in razširjene kampanje. Sečnja palm Ceroxylon quindiuense za pridobivanje voska iz debla je tudi dejavnost, ki še vedno poteka v Kolumbiji in Peruju.[3] Palma je priznana kot nacionalno drevo Kolumbije in je od uveljavitve zakona 61 iz leta 1985 pravno zaščitena vrsta v tej državi.[7][9]

Gojenje in uporaba uredi

Vosek debla so uporabljali za izdelavo sveč, zlasti v 19. stoletju.[3] Zunanji del palminega stebla so domačini uporabljali za gradnjo hiš in za gradnjo vodovodnih sistemov za revne kmete. Vrsto gojijo kot okrasno rastlino v Kolumbiji in Kaliforniji.[3][7]

Galerija uredi

Sklici uredi

  1. Bernal, R. (1998). »Ceroxylon quindiuense«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 1998: e.T38467A10120959. doi:10.2305/IUCN.UK.1998.RLTS.T38467A10120959.en. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  2. »The Plant List: A Working List of All Plant Species«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2021. Pridobljeno 1. decembra 2021.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 Sanin, Maria Jose; Galeano, Gloria (2011). »A revision of the Andean wax palms, Ceroxylon (Arecaceae)« (PDF). Phytotaxa (34): 47–50. Pridobljeno 26. januarja 2016.
  4. »Ceroxylon quindiuense - Palmpedia - Palm Grower's Guide«. palmpedia.net. Pridobljeno 26. januarja 2016.
  5. J. Dransfield & N. Uhl & C. Asmussen & W.J. Baker & M. Harley & C. Lewis (2008). Genera Palmarum. The evolution and classification of palms.
  6. »Ceroxylon quindiuense (Synonyms)«. World Checklist of Selected Plant Families.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Madrinan, S.; Schultes, R. E. (1995). »Colombia national tree: the wax palm Ceroxylon quindiuense and its relative«. Elaeis (Malaysia) (v angleščini). ISSN 0128-1828.
  8. »Bogotá, 'Reconcíliate con la Naturaleza' este Domingo de Ramos«. En Detalle. Portal Bogota WACG. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2012. Pridobljeno 26. januarja 2016.
  9. Presidencia de la República de Colombia. »Símbolos patrios« (v španščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2016.

Zunanje povezave uredi