Cerkev sv. Urbana, Destrnik
Cerkev sv. Urbana stoji v naselju Destrnik, že leta 1100 se omenja kapela pri sv. Urbanu, vendar je sedanja cerkev v osnovi gotska, ki je bila dograjena proti koncu 18. stoletja in vnovič obnovljena proti koncu 19. stoletja.
| Cerkev sv. Urbana | |
|---|---|
 | |
  Cerkev sv. Urbana | |
| 46°29′24″N 15°52′34″E / 46.49000°N 15.87611°EKoordinati: 46°29′24″N 15°52′34″E / 46.49000°N 15.87611°E | |
| Kraj | Destrnik |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sveti Urban |
| Zgodovina | |
| Status | župnijska cerkev |
| Zgrajena | 1505-18 |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Uprava | |
| Župnija | Sveti Urban |
| Dekanija | Ptuj |
| Nadškofija | Maribor |
| Metropolija | Maribor |
Destrnik-Cerkev sv. Urbana | |
| Lega | Občina Destrnik |
| RKD št. | 3468 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 18. maj 2012 |
Cerkev sestavljajo tristrani prezbiterij z nadstropno zakristijo na južni strani, ladja z ohranjenim gotskim zvezdastim obokom, ki sloni na močno izsopajočimi stebri z visokimi bazami in geometričnimi konzolami, ter stranski ladji s polkrožno sklenjenima stranskima kapelama in na zahodni strani zvonik. V drugi polovici 18. stoletja so cerkev opremili s tremi novimi oltarji, veliki oltar posvečenemu sv. Urbanu, Marijin oltar v severni stranski kapeli in Križevim v južni stranski kapeli, figure v oltarjih so delo mariborskega kiparja J. Holzingerja. Cerkev krasijo še postbaročne in neogotske svetniške figure ter tehniki figuralne keramike izdelani figuri svetega Cirila in svetega Metoda iz leta 1900.
Sklici uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3468«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri uredi
- Občina Destrnik (17. maj 2012). »Cerkev Sv. Urbana«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 18. julija 2013.