Cerkev sv. Lenarta, Bodešče

podružnična cerkev v Občini Bled

Cerkev sv. Lenarta v zaselku Na Pečeh v Bodeščah je podružnična cerkev župnije Ribno. Cerkev, zgrajena visoko nad Savo Bohinjko, tik pod severno steno vrha Gradišča, je pomemben srednjeveški spomenik. Zgrajena je bila v drugi četrtini 15. stoletja. Znamenita je po stenskih poslikavah v notranjosti in zunanjosti cerkve.

Cerkev sv. Lenarta, Bodešče
St Leonard's Church in Bodešče 01.jpg  *
46°20′38″N 14°8′20″E / 46.34389°N 14.13889°E / 46.34389; 14.13889Koordinati: 46°20′38″N 14°8′20″E / 46.34389°N 14.13889°E / 46.34389; 14.13889
KrajBodešče
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Lenart
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Začetek gradnje15. st.
Uprava
ŽupnijaRibno
DekanijaRadovljica
MetropolijaLjubljana
Bodešče - Cerkev sv. Lenarta
LegaObčina Bled
RKD št.28 (opis enote)[1]

Stavba in opremaUredi

Gotska cerkvena stavba sestoji iz pravokotne ladje in tristrano sklenjenega, zvezdasto obokanega prezbiterija iz okrog leta 1440. Ladjo so obokali v 19. stoletju. Leta 1731 so ji na južni strani dozidali baročni zvonik. Pred vhodom ima renesančno lopo. Cerkev se je do danes ohranila v skoraj nespremenjeni obliki.

Cerkev je opremljena s trem oltarji.

Stenske poslikave v notranjosti cerkveUredi

Cerkev je poslikana s freskami, tako znotraj kot zunaj. Freske v prezbiteriju so iz 15. stoletja. V mandorli na temenu oboka je podoba Kristusa, v sosednjih poljih simboli evangelistov. Stranska polja so okrašena s podobami angelov s trakovi. Stranske stene prezbiterija so poslikane s podobami apostolov in svetnic.

Na slavoločni steni, ki ločuje prezbiterij od cerkvene ladje, je na vzhodni strani pod lokom podoba dvanajstletnega Jezusa, ki v templju predava pismoukom. Na nasprotni, ladijski strani slavoločne stene najdemo zgoraj levo in desno nad lokom podobi Abela in Kajna in motiv oznanjenja (angel in Marija). Freske niže na tej steni, na levi sv. Helena in sv. Konstantin' in na desni Marija na prestolu (prestol milosti), pa sedaj zakrivata stranska oltarja.

Na južni steni ladje je v dveh vrstah prikazan Jezusov križev pot od Judeževega poljuba do snemanja s križa. Na južni ladijski steni sta levo od vrat vidni še podobi Kristusovega vstajenja in Marijine smrti, ter delno motiv noli me tangere.

Stenske poslikave na zunanjih stenah cerkveUredi

V celoti je poslikana fasada pod lopo. V trikotnem delu zgoraj sta freski sv. Florijana in sv. Jurija v boju z zmajem. Levo od vrat sta naslikana sv. Mihael in Marijino kronanje, nad vrati Kristus trpin in vzhodno od vrat sv. Lenart, Marija na prestolu in sv. Helena.

Na severni strani je poslikana tudi stena prezbiterija in sicer s sv. Krištofom, sv. Lenartom, ki rešuje na smrt obsojenega jetnika, in motivom svete Nedelje: Kristus-trpin, ogrnjen v rdeč plašč, kaže na svoje rane, za njim je križ, vse ozadje pa je pokrito z orodji vsakdanjih opravil, ki jih Cerkev ob nedeljah in praznikih prepoveduje. Na severni steni ladje sta slabo vidna prizora iz legende o sv. Jakobu starejšem: prizor z obešencem in prizor pri obedu.

Freske niso nastale vse hkrati ampak v treh časovnih obdobjih. Okrog leta 1440 je mojster bohinjskega prezbiterija naslikal freski sv. Krištofa in sv. Lenarta na severni zunanjščini prezbiterija in freske na ladijski strani slavoloka. V 3. četrtletju 15. stoletja (1460-1465), je suško-prileški mojster naslikal vse freske v prezbiteriju in na zunanjih cerkvenih stenah freske sveta Nedelja, sv. Florijan, sv. Jurij; druge freske na fasadi so delo suško prileške delavnice poljudnejše smeri. Freska z Jakobovo legendo je datirana z letnico 1524; iz istega časa so freske na notranji južni in zahodni ladijski steni.

Sklici in opombeUredi

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

ViriUredi

  • Stele, France (1969). Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica. COBISS 2129925.
  • Enciklopedija Slovenije, zv. 1. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1987–2002. str. 294. COBISS 17411.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  • Informacijska tabla pri cerkvi

Zunanje povezaveUredi