Cerkev sv. Jakoba, Velika Dobrava
podružnična cerkev v Občini Ivančna Gorica
Cerkev sv. Jakoba je podružnična cerkev župnije Višnja Gora, ki stoji ob robu vasi Velika Dobrava, na kraški planoti med Višnjo Goro in Stično.
| Cerkev sv. Jakoba | |
|---|---|
 Cerkev sv. Jakoba | |
  Cerkev sv. Jakoba | |
| 45°57′25.69″N 14°46′24.55″E / 45.9571361°N 14.7734861°EKoordinati: 45°57′25.69″N 14°46′24.55″E / 45.9571361°N 14.7734861°E | |
| Kraj | Velika Dobrava |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | sveti Jakob |
| Spletna stran | zupnija-visnja-gora.rkc.si |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Slog | barok |
| Lastnosti | |
| Št. zvonikov | 1 |
| Materiali | kamen |
| Zvonovi | 3 |
| Uprava | |
| Župnija | Višnja Gora |
| Dekanija | Grosuplje |
| Naddekanat | IV. arhidiakonat |
| Nadškofija | Ljubljana |
| Metropolija | Ljubljana |
Velika Dobrava - Cerkev sv. Jakoba | |
| Lega | Občina Ivančna Gorica |
| RKD št. | 2669 (opis enote)[1] |
Opis uredi
Veliko Dobravo omenjajo viri že leta 1267 kot posest Stiškega samostana. Cerkev, ki stoji na severnem robu vasi, pa je prvič omenjena 1507. Jedro cerkve je vse do danes ostalo gotsko, kar se še posebno opazi z rebrasto obokanim oltarjem. Večino opreme je cerkev pridobila v 19. stoletju. Glavni oltar je leta 1859 naredil Anton Kresal za časa službovanja župnika Janeza Ciglerja v Višnji Gori. Na južni zunanju steni je bila freska sv. Krištofa (16. stoletje), ki pa je danes ni več.
Sklici uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2669«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri uredi
- Mikuž, Stane. 1978. Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. (COBISS)
