Cerkev sv. Jakoba, Ponikve
podružnična cerkev v Občini Brežice
Cerkev sv. Jakoba na Ponikvi stoji vzhodno od vasi na vrhu griča, poraslega z gozdom, travniki in vinsko trto in se po cerkvi imenuje sv. Jakob. Na grič vodi strma in ozka cesta iz vasi Ponikve, ki leži pod hribom na zahodni strani cerkve, na vzhodu pa se že končuje vas Brezje pri Veliki Dolini. Od cerkve sega razgled v smeri Brezja proti Zagrebu. Okrog nje je obzidano pokopališče, ki ga še vedno urejajo. Celotni hribček je v cerkveni lasti.
| Cerkev sv. Jakoba | |
|---|---|
_01.jpg) | |
  Cerkev sv. Jakoba Geografski položaj v Sloveniji | |
| 45°50′53″N 15°38′53″E / 45.84806°N 15.64806°EKoordinati: 45°50′53″N 15°38′53″E / 45.84806°N 15.64806°E | |
| Kraj | grič sv. Jakoba, Ponikve, Brežice |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Sveti Jakob |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivna |
| Konec gradnje | 17. stoletje |
| Uprava | |
| Župnija | Velika Dolina |
| Škofija | Novo mesto |
| Metropolija | Ljubljana |
Ponikve pri Mokricah - Cerkev sv. Jakoba | |
| Lega | Občina Brežice |
| RKD št. | 2635 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 17. september 2005 |
Kot večina cerkev tudi cerkev sv. Jakoba stoji v smeri V-Z. Posvečena je sv. Jakobu, ki je bil je eden izmed 12 apostolov, mučen in ubit v Jeruzalemu. Kasneje pa so njegove posmrtne ostanke pipeljali v Španijo v Santiago de Compostelo, kjer je njegov grob.
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2635«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri uredi
- Povzeto po biltenu: Kulturna dedeiščina šolske okolice Velika Dolina, Osnovna šola, Velika Dolina, marec 1994.