Odpre glavni meni

Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rdeči Breg

podružnična cerkev v Občini Podvelka

Cerkev sv. Ignacija Lojolskega na Rdečem Bregu (Občina Podvelka) je podružnična cerkev Župnije Lovrenc na Pohorju ter znana romarska cerkev. Je edina cerkev v Sloveniji, ki je posvečena Ignaciju Lojolskemu, ustanovitelju Družbe Jezusove. Nahaja se na prostorni jasi na nadmorski višini 887 metrov[3], nedaleč stran od Hlebovega vrha (913 metrov), najvišje okoliške točke. V neposredni bližini se nahajata še dve leseni, delno zidani stavbi, ki sta prav tako kot cerkev razglašeni za Kulturni spomenik lokalnega pomena.[4] Pri cerkvi se prične 6 kilometrov dolga Učna pot Rdeči Breg, ki poteka po celotnem grebenu in pelje mimo Hlebovega vodnjaka, enega najvišje ležečih vodnjakov v Sloveniji (880 metrov).[5][6] V zadnjih letih poteka obsežna obnova cerkve, v okviru katere je bila narejena drenaža ter zamenjana stara skodlasta strešna kritina.

Cerkev sv. Ignacija Lojolskega
Portret
Cerkev sv. Ignacija Lojolskega is located in Slovenija
Cerkev sv. Ignacija Lojolskega
Cerkev sv. Ignacija Lojolskega
46°34′1″N 15°20′13″E / 46.56694°N 15.33694°E / 46.56694; 15.33694Koordinati: 46°34′1″N 15°20′13″E / 46.56694°N 15.33694°E / 46.56694; 15.33694
KrajRdeči Breg
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijIgnacij Lojolski
Stranski oltarji2
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
romarska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Slogbarok
Začetek gradnje1759
Lastnosti
Dolžina22,05 m
Širina7,05 m
Višina11 m[1]
Št. zvonikov1
Materialikamen
Zvonovi1
Uprava
ŽupnijaLovrenc na Pohorju
DekanijaMaribor
NaddekanatMariborski naddekanat
NadškofijaMaribor
MetropolijaMaribor
Rdeči Breg - Cerkev sv. Ignacija
LegaObčina Podvelka
RKD št.3120 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP16. september 1995

ZgodovinaUredi

 
Oltarna slika svetega Ignacija

Poznavalci postavljajo začetek zidave v leto 1759. Cerkev ima prostorno ladjo, polkrožno zaključen prezbiterij, zakristijo, prizidano na južni strani, ter nizek lesen s pločevino obit zvonik s čebulasto streho. Graditelji so verjetno načrtovali zidan zvonik, a sta jih čas in pomanjkanje sredstev prehitela. Gradnja je namreč potekala malo pred reformami cesarja Jožefa II., ki je bil znan nasprotnik romanj. Verjetno so v njegovem času preprečili zidavo cerkve, podobno kot je bil tudi ukinjen jezuitski red.

Notranjost cerkve vsebuje tri oltarje. Glavni oltar je izdelal Jožef Straub v Mariboru in vsebuje sliko Zamaknjenje sv. Ignacija v nebeško slavo. Ta je bila narejena posebej za to cerkev. Oltar pa so po izročilu prinesli iz ukinjenega Frančiškanskega samostana v Ormožu. To potrjuje tudi dejstvo, da so v vseh dvanajstih medaljonih na oltarju upodobljeni izključno frančiškanski svetniki in svetnice. Poleg tega je v zaključku oltarja tudi frančiškanski simbol – prekrižani roki Jezusa in svetega Frančiška Asiškega. Stranska oltarja sta bolj skromna in tudi kipi kažejo manjšo umetniško vrednost. Obokano svetišče je svetlo in ustvarja značilno veselo baročno občutje. V prezbiteriju je banjasti svod okrašen s freskami angelov in z velikim kronogramom IHS, ki je sicer zelo značilen za jezuitski red.[7]

ViriUredi

  1. Šematizem neposredno sveti Stolici podrejene lavantinske knezoškofije za leto 1937, Škofijska pisarna, Maribor 1937, stran 89.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3120". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Atlas okolja.
  4. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27153". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  5. Hiking-biking.net.
  6. Helios.si.
  7. Petrič, Franci (2008). Slovenske božje poti. Založba Družina, Ljubljana. str. 401. COBISS 240604416. ISBN 978-961-222-692-3. 

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi